Gustav Adolf Švedski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Princ Gustav Adolf
vojvoda Västerbottenski
Portret
Rojstvo22. april 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2][…]
Stockholmska palača[d][1]
Smrt26. januar 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2][…] (40 let)
letališče København[d][1]
ZakonecPrincesa Sibyla Saxe-Coburg-Gothska
PotomciPrincesa Margareta
Princesa Brigita
Princesa Désirée
Princesa Kristina
Kralj Karl XVI. Gustav
Imena
Gustaf Adolf Oscar Fredrik Arthur Edmund
RodbinaBernadotte
OčeGustav VI. Adolf Švedski
MatiPrincesa Margareta Connaught

Princ Gustav Adolf Švedski, vojvoda Västerbottenski (polno ime Gustaf Adolf Oscar Fredrik Arthur Edmund), * 22. april 1906, † 26. januar 1947.

Princ Gustav Adolf je bil švedski princ in dedič na švedski prestol. Rodil se je v Stockholmu kot najstarejši sin princa Gustava Adolfa (pozneje kralja Gustava VI. Adolfa) in njegove prve žene princese Margarete ter pravnuk kraljice Viktorije. Gustaf Adolf je bil oče trenutnega švedskega kralja, Karla XVI. Gustava. V družini je bil znan po svojem zadnjem imenu Edmund.

Princ je bil ubit 26. januarja 1947 v letalski nesreči na Kastrupskem letališču v Københavnu na Danskem.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Princ Gustav Adolf leta 1909.

Gustav Adolf se je rodil 22. aprila 1906 ob 23.10 v Stokholmski palači kot najstarejši sin vojvode in vojvodinje Skånske, princa Gustava Adolfa in njegove žene princese Margarete. Naslednje leto je po smrti njegovega pradedka kralja Oskarja II. njegov oče postal prestolonaslednik. Princ Gustav Adolf je dobil naziv vojvoda Västerbottenski. Njegovi bratje in sestre so princ Sigvard, princesa Ingrid, princ Bertil in princ Karl Johan.

Odraščal je v severno-zahodnem krilu kraljeve palače, ki so ga njegovi starši prenovili in modernizirali. Ker je bila mati Angležinja, je postal prinčev materni jezik poleg švedščine še angleščina. Od matere je podedoval tudi svoje zanimanje za šport in družbene odgovornosti. Ko je bil star štirinajst let, je nepričakovano umrla in njeni dvorni dami Stina Reuterswärd in Stina von Stockenström sta dobili več odgovornosti za otroke. Izguba matere je bila za princa zelo težka. Zaradi njegove bolezni je bilo njegovo šolanje dolgoletno prekinjeno.

Prinčev oče, princ Gustav Adolf, se je leta 1923 poročil z lady Louise Mountbatten. Po očetovi ponovni poroki se je družina preselila v Ulriksdal. Poletja preživel v celotni raste Sofiero gradu, katerega park in cvetlične rastline oče in mati zvenel pripraviti.

22. aprila 1924 je Gustav Adolf postal polnoleten in 24. novembra istega leta je služil kot regent, medtem ko sta bila njegov oče in dedek v tujini. To je bilo prvič, da je sin prestolonaslednika služil kot regent na Švedskem.

Politika in II. svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Princ Gustav Adolf, Hermann Göring in prinčev dedek kralj Gustav V. Švedski v Berlinu leta 1939

Nekateri nedavni novinarji in zgodovinarji prikazujejo Gustava Adolfa kot simpatičnega proti nacističnemu gibanju v Nemčiji v 1930., kar je visoko razpravljano in kritizirano mnenje.[4] Kot uradni predstavnik Švedske se je Gustav Adolf srečal z mnogimi nacističnimi voditelji, vključno z Adolfom Hitlerjem in Hermannom Göringom (slednji je živel na Švedskem in je imel veliko prijateljev v švedskem zgornjem razredu. Ker je princ zelo redko govoril o političnih zadevah in ni zapustil pisnih dokazov o kakršnih koli političnih simpatijah, je ta predmet še vedno stvar špekulacij.

Zaradi teh govoric je med svojo življenjsko dobo postal nepopularen med mnogimi Švedi. Javnost ga je klicala tyskprinsen (nemški princ). Vendar so po mnenju novinarja in pisatelja Staffana Skotta v njegovi knjigi Alla dessa Bernadottar (Vsi ti Bernadotti),[5][6] pisma in vpisi v dnevnik vplivnih Švedov odločna proti-nacistična prepričevanja, da bi ovrgli govorice. Takšni dokumenti vključujejo tiste od diplomata Svena Grafströma in žene ministra Gustava Möllerja kot tudi od pastorka Hermanna Göringa, ki je dejal, da je bil obisk princa na dom Goringov popoln neuspeh in da se Göring in Gustaf Adolf niso dobro razumela.

Gustav Adolf v Berlinu leta 1939 daruje denar nemški pomoči med Zimsko vojno.

Gustav Adolf je izrazil podporo Finski med Nadaljevalno vojno leta 1941-1944 in je tudi želel, da bi sodeloval kot prostovoljni vojak v Zimski vojni leta 1939-1940, vendar je to preprečilo neodobravanje kralja.

Vojaška kariera[uredi | uredi kodo]

Gustav Adolf v uniformi.
Gustav Adolf v uniformi.

Gustav Adolf je dosegel čin podpolkovnik leta 1940.

Skavtstvo[uredi | uredi kodo]

Gustav Adolf se je pridružil skavtstvu in kot odrasla oseba je postal vodilni skavt. Pridobil je svojo Leseno značko (Wood Badge). Ko je nastala Svenska Scoutrådet , je služil kot njegov prvi predsednik ali generalni skavt. Vodil je švedske kontingente na 5. Svetovnem skavtskem shodu leta 1937 in na odprtju Svetovnega skavta leta 1939. Služboval je v Svetovnem skavtskem odboru od maja 1937 do svoje smrti.[7][8]

Poroka in družina[uredi | uredi kodo]

Princ Gustav Adolf je umrl, ko je bil Karl Gustav star približno 9 mesecev in ne dolgo po nastanku slike v dnevni sobi Haga palače.

Ker bila njegova mama angleška princesa, so princ Gustav Adolf in njegovi bratje in sestre pogosto ostali v Veliki Britaniji. Med poroko v Londonu leta 1931 se je Gustav Adolf prvič sestal s svojo bodočo ženo, princeso Sibylo Saxe-Coburg-Gotha, ki je tudi njegova sestrična. Njen oče Karl Edvard je bil prej vojvoda majhne vojvodine Saxe-Coburg-Gotha, ampak je bil tudi britanski princ in vnuk kraljice Viktorije; Britanska veja družine se je leta 1917 preimenovala v Rodbino Windsor, ker je med prvo svetovno vojno britanska kraljeva hiša imela probleme z nemško zvenečim imenom.

16. junija 1932 je bila objavljena zaroka med princem Gustavom Adolfom in princese Sibylla Saxe-Coburg-Gotha. Poročila sta se 20. oktober 1932 v cerkve St. Moritz v nemškem mestu Coburg. Imela sta pet otrok:

Družina je živela v Haga palači. Ker je imela Sibyla težave z učenjem švedščine, sta zakonca po navadi doma govorila v angleščini.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Grob Gustava Adolfa in Sibile na otoku Karlsborg v Solni na Švedskem.

Princ Gustav Adolf je umrl popoldne 26. januarja 1947 v letalski nesreči na letališču Kastrup v Københavnu na Danskem.[9][10] Princ se je skupaj z dvema spremljevalcema vračal v Stockholm iz lovskega izleta in obiska s princeso Julijano in princem Bernardom Nizozemskim.

Zamuda leta KLM-ja (Kraljevske nizozemske letalske družbe) iz Amsterdama je pristal na Københavnu za rutinski postanek pred nadaljevanjem v Stockholm. Kmalu po vzletu letala Douglas DC-3 se je letalo povzpelo na nadmorsko višino približno 50 metrov, zastalo in nosno padel na tla, kjer je eksplodiralo ob udarcu.[11] Vseh 22 ljudi na letalu (16 potnikov in 6 članov posadke) je umrlo. Na krovu nesrečnega letala je bila tudi ameriška pevka in igralka Grace Moore.[9]

V času njegove smrti je bil princ Gustav Adolf drugi v vrsti za švedski prestol za njegovim očetom, prestolonaslednikom, ki je leta 1950 postal kralj Gustav VI. Adolf. Po njegovi smrti je drugi v vrsti na švedski prestol postal njegov edini sin Karl Gustav (takrat star komaj 9 mesecev), ki je kasneje nasledil svojega dedka leta 1973 kot kralj Karl XVI Gustav.

Nazivi[uredi | uredi kodo]

  • 2. april 1906 - 8. december 1907: Njegova kraljeva visokost princ Gustav Adolf Švedski
  • 8. december 1907 - 26. januar 1947: Njegova kraljeva visokost princ Gustav Adolf Švedski, vojvoda Västerbottenski

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
8. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
4. Gustav V. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Viljem, vojvoda Nasavski
 
 
 
 
 
 
 
9. Sofija Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Pavlina Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
2. Gustav VI. Adolf Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Veliki vojvoda Leopold Badenski
 
 
 
 
 
 
 
10. Veliki vojvoda Friderik I. Badenski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Princesa Zofija Švedska
 
 
 
 
 
 
 
5. Viktorija Badenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Viljem I. Nemški
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Ludovika of Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Avgusta Saško-Weimarska
 
 
 
 
 
 
 
1. Princ Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Ernest I., vojvoda Saško-Coburg-Gotski
 
 
 
 
 
 
 
12. Albert Saško-Coburg-Gothski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Princesa Ludovika Saško-Gotha-Altenburg
 
 
 
 
 
 
 
6. Princ Artur, vojvoda Connaughtski in Strathearnski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Princ Edvard, vojvoda Kentski
 
 
 
 
 
 
 
13. Viktorija Britanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Viktorija Saško-Coburg-Saalfeldska
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Margareta Connaughtska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Prince Karel Pruski
 
 
 
 
 
 
 
14. Princ Friderik Karel Pruski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Princesa Marija Saška-Weimar-Eisenaška
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Ludovika Margareta Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Leopold IV., vojvoda Anhalt-Dessau
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Marija Ana Anhaltska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Princesa Friderika Vilma Pruska
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Gustav Adolf — Vol. Band 17 (1967-1969). — str. 489.
  2. 2,0 2,1 Gustav Adolf — 1917.
  3. 3,0 3,1 Lundy D. R. The Peerage
  4. »Wedding of Prince Gustav Adolf of Sweden, Duke of Västerbotten and Princess Sibylla of Saxe-Coburg-Gotha«. Unofficial Royalty (v angleščini). 18. oktober 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2015. Pridobljeno 20. junija 2015.
  5. Skott, Staffan (1996). Alla dessa Bernadottar: kungarna, de kungliga och de övriga. Stockholm: Albert Bonniers. ISBN 91-0-056022-7.
  6. »Bernadotteättlingar - The Bernadotte Descendants«. 11. september 2010. Pridobljeno 23. junija 2015. (angleško)
  7. Kroonenberg, Piet J. (1998). The Undaunted- The Survival and Revival of Scouting in Central and Eastern Europe. Ženeva: Oriole International Publications. str. 31. ISBN 2-88052-003-7.
  8. Kroonenberg, Piet J. (2003). The Undaunted II–The Survival and Revival of Scouting in Eastern Europe and Southeast Asia. Las Vegas: Las Vegas International Scouting Museum. str. 77. ISBN 0-9746479-0-X.
  9. 9,0 9,1 »Prince and opera star killed in plane crash«. Ottawa Citizen. Associated Press. 14. marec 1954. Pridobljeno 20. junija 2015. (angleško)
  10. »Snuggling With the Enemy«. The Local. Pridobljeno 20. junija 2015. (angleško)
  11. »Douglas DC-3C (C-47A-30-DK) PH-TCR Kobenhavn-Kastrup Airport« (v angleščini). Aviation Safety Network. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. avgusta 2014. Pridobljeno 23. junija 2015.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]