Edgars Rinkēvičs

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Edgars Rinkēvičs
Predsednik Latvije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
8. julij 2023
PremierKrišjānis Kariņš
PredhodnikEgils Levits
Miniter za zunanje zadeve
Republike Latvije
Na položaju
25. oktober 2011 – 8. julij 2023
PremierValdis Dombrovskis
Laimdota Straujuma
Māris Kučinskis
Krišjānis Kariņš
PredhodnikĢirts Valdis Kristovskis
NaslednikKrišjānis Kariņš (v. d.)
Osebni podatki
Rojstvo21. september 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:21|2|0}}) (50 let)
Jūrmala, Latvijska SSR
Alma materUniverza Latvije
Dwight D. Eisenhower School for National Security and Resource Strategy
Poklicpolitik, diplomat

Edgars Rinkēvičs, latvijski politik, * 21. september 1973, Jūrmala.

Od 8. julija 2023 je predsednik Republike Latvije. Med letoma 2011 in 2023 je bil minister za zunanje zadeve Latvije. Pred tem je bil vodja kabineta predsednika Latvije] državni sekretar ministrstva za obrambo in poslanec Saeime. Preden nastopom predsedniške funkcije je bil Rinkēvičs od maja 2014 član strank oz. frakcij Latvijska pot, Reformistična stranka in Enotnost. Po izvolitvi za predsednika je slednjo zapustil, saj se v Latviji običajno pričakuje, da predsedniki ohranijo politično nevtralnost. Rinkēvičs je po prevzemu predsedniške funkcije postal prvi odkrito istospolno usmerjeni voditelj države v državi Evropske unije.[1]

Mladost in izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Rinkēvičs se je rodil v Jūrmali, kjer je leta 1991 končal srednjo šolo.[2] Leta 1995 je diplomiral na Fakulteti za zgodovino in filozofijo Univerze v Latviji. Med letoma 1994 in 1995 je študiral tudi politologijo in mednarodne odnose na Univerzi v Groningenu na Nizozemskem, za kar je leta 1995 prejel certifikat.[3] Leta 1997 je magistriral iz politologije, nato pa leta 2000 pridobil še drugi magisterij na Šoli Dwighta D. Eisenhowerja za nacionalno varnost in strategijo virov[a].[2][4]

Poklicna pot[uredi | uredi kodo]

V letih 1993 in 1994 je Rinkēvičs med študijem delal kot novinar, ki je na Latvijskem radiu poročal o zunanji politiki in mednarodnih odnosih.[6] Leta 1995 se je zaposlil kot višji referent na Oddelku za politiko Ministrstva za obrambo, to funkcijo je opravljal do marca 1996, ko je postal vršilec dolžnosti vodje Oddelka za politiko, to funkcijo je opravljal do septembra istega leta, ko je postal vršilec dolžnosti namestnika državnega sekretarja za obrambo.[7] Maja 1997 je postal vršilec dolžnosti državnega sekretarja za obrambo, nato pa avgusta 1997 glavni državni sekretar za obrambo. To vlogo je opravljal do oktobra 2008.[7]

Rinkevics se sreča z ameriškim državnim sekretarjem Michaelom R. Pompeom na zunanjem ministrstvu ZDA 27. februarja 2020.

Med letoma 1998 in 2004 je bil Rinkēvičs član stranke Latvijska pot.[7] Februarja 1998 se je vključil v razpravo o listini o partnerstvu med ZDA in Baltikom, od leta 2002 do 2003 pa je bil član latvijske delegacije, ki se je pogajala o pristopu k zvezi NATO, kot namestnik vodje latvijske delegacije. Leta 2008 je bil imenovan za vodjo kabineta predsednika Latvije in to vlogo je opravljal do julija 2011.[7] Oktobra istega leta je Rinkēvičs kot minister za zunanje zadeve postal član vlade Valdisa Dombrovskisa. Sprva je bil neodvisen, nato se je januarja 2012 pridružil Zatlerjevi Reformni stranki.[8] Maja 2014 se je Rinkēvičs pridružil stranki Enotnost.[9]

Rinkēvičs z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom 7. marca 2022

Po odstopu vlade Valdisa Dombrovskisa leta 2014 je svoj ministrski mandat nadaljeval v vladi Laimdote Straujuma. Leta 2014 je kandidiral na parlamentarnih volitvah in bil izvoljen v parlament, nato pa je bil ponovno potrjen za ministra za zunanje zadeve, ponovno v vladi Straujumejeve.[6] Od leta 2016 do 2019 je bil minister za zunanje zadeve v vladi Kučinskega in od leta 2019 do 2023 v vladi Kariņša.

Za predsednika Latvije je bil izvoljen 31. maja 2023.[10] Funkcijo je nastopil 8. julija 2023.[11]

Politična stališča[uredi | uredi kodo]

Rinkēvičs je kot zunanji minister med drugim pozdravil novico o vzpostavitvi popolnih diplomatskih odnosov med Izraelom in Bahrajnom.[12] Prav tako je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja sovražnosti v sporni regiji Gorski Karabah ter pozval Armenijo in Azerbajdžan, naj takoj prekineta spopade in napredujeta k mirni rešitvi.[13]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

6. novembra 2014 je na svojem profilu na Twitterju javno objavil, da je istospolno usmerjen,[14][15] s čimer je postal prvi poslanec v Latviji, ki je javno izpostavil svojo homoseksualnost, pa tudi prvi odkrito istospolno usmerjeni vodja države v državi Evropski uniji.[16][1] Poleg latvijščine tekoče govori angleško, rusko in francosko.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Viri ([2][3][4]) poročajo, da je Rinkēvičs študiral na Industrial College of the Armed Forces of the US National Defence University, kakor se je Dwight D. Eisenhower School for National Security and Resource Strategy imenovala takrat. Sedanje ime je dobila leta 2012.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 »EU's First Openly Gay Head of State Elected by Latvian Assembly«. Bloomberg.com (v angleščini). 31. maj 2023. Pridobljeno 31. maja 2023.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Barkāns, Elmārs (13. oktober 2008). »Pilī jaunas asinis – Edgars Rinkēvičs« (v latvijščini). TV NET. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2021. Pridobljeno 2. marca 2021.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Par uzticības izteikšanu Ministru kabinetam« (PDF) (v latvijščini). Saeima. 24. oktober 2011. Pridobljeno 2. marca 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 »Minister for Foreign Affairs – Edgars Rinkēvičs« (v angleščini). Cabinet of Ministers of the Republic of Latvia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2021. Pridobljeno 2. marca 2021.
  5. ↑ Mission, The Eisenhower School, National Defense University, United States Department of Defense, Fort McNair, Washington, District of Columbia, accessed 6 February 2015.
  6. ↑ 6,0 6,1 Kroet, Cynthia (18. december 2014). »Edgars Rinkēvičs: Latvia's foreign minister«. POLITICO Europe. Pridobljeno 18. decembra 2014.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 »Ārlietu ministra amata kandidāta Edgara Rinkēviča biogrāfija«. LETA (v latvijščini). TV NET. 24. oktober 2011.
  8. ↑ »Ārlietu ministrs Rinkēvičs iestājas ZRP« (v latvijščini). Delfi. 30. januar 2012. Pridobljeno 2. marca 2021.
  9. ↑ »Astoņi RP politiķi iestājas "Vienotībā" (papild.)« (v latvijščini). ir. 19. maj 2014. Pridobljeno 2. marca 2021.
  10. ↑ »Edgars Rinkevics elected president of Latvia«. Reuters (v angleščini). 31. maj 2023. Pridobljeno 31. maja 2023.
  11. ↑ »President Edgars Rinkēvičs takes oath of office«. Public Broadcasting of Latvia (v angleščini). 8. julij 2023. Pridobljeno 8. julija 2023.
  12. ↑ @edgarsrinkevics (12. september 2020). »I welcome the news about the establishment of full diplomatic relations between #Israel and #Bahrain, it will foster peace and stability in the region. I applaud the role of the United States for efforts to facilitate the normalisation of Israel-Bahrain relations« (Tweet) – prek Twitterja.
  13. ↑ »Lithuanian, Latvian FMs concerned over Armenia's large-scale provocation against Azerbaijan«. Trend News Agency. 27. september 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2020.
  14. ↑ »Foreign Minister 'Proud to be gay'«. Public Broadcasting of Latvia. 6. november 2014. Pridobljeno 6. novembra 2014.
  15. ↑ »Latvia's foreign minister comes out as gay«. The Guardian (v britanski angleščini). Agence France-Presse. 7. november 2014. ISSN 0261-3077. Pridobljeno 6. aprila 2019.
  16. ↑ Potts, Andrew (7. november 2014). »Latvia's Foreign Minister Edgars Rinkevics has come out as gay on Twitter«. Gay Star News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. novembra 2014. Pridobljeno 8. novembra 2014.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Edgars_Rinkēvičs&oldid=6081529«