Predsednik Latvije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Predsednik
Latvije
Flag of Latvia.svg
Egils Levits.jpg
Trenutno:
Egils Levits

od 8. julija 2019
NaslovRiga, Latvija
Mandat4 leta
Prvi nosilecJānis Čakste
Plača54.732 € letno
Spletna stranhttps://www.president.lv

Predsednik Latvije (latvijsko Latvijas Valsts prezidents) je vodja države in vrhovni poveljnik državnih oboroženih sil Republike Latvije.

Mandat od leta 1999 traja štiri leta, pred tem je tri leta. Izvoljen je lahko večkrat, vendar največ dvakrat zapored.[1] V primeru prostega predsedniškega mesta dolžnosti predsednika prevzame predsednik Saeime (parlamenta). Na primer, po smrti Jānisa Čaksteja je predsednik Saeime Pauls Kalniņš leta 1927 na kratko vršil dolžnost predsednika, preden je bil lahko izvoljen nov predsednik.

V nasprotju z estonskim kolegom vloga latvijskega predsednika ni povsem ceremonialna, ni pa tako močan kot predsednik Litve. Za razliko od Estonije si izvršno oblast deli z vlado in premierjem, vendar za izvajanje svojih nalog ni politično odgovoren, vse predsedniške ukaze pa mora sopodpisati član vlade – običajno premier.

Volitve predsednika[uredi | uredi kodo]

Nekdanja predsednika Freiberga in Zatlers med inavguracijo predsednika Bērziņš .

Pogoji za izvolitev[uredi | uredi kodo]

Za predsednika je lahko izvoljena vsaka oseba, ki uživa vse državljanske pravice in je dopolnila štirideset let. Oseba z dvojnim državljanstvom na predsedniško mesto ne more biti izvoljena.

Predsedniške funkcije ni mogoče sočasno opravljati z nobeno drugo funkcijo. Če je oseba, izvoljena za predsednika, poslanec Saeime, mora odstopiti s poslanskega mesta.

Volitve in inavguracija[uredi | uredi kodo]

Predsednik je izvoljen na javnem glasovanju z večino glasov (najmanj enainpetdeset) poslancev Saeime.

Na prvi seji Saeime po volitvah predsednika, predsednik slovesno priseže.

Specifikacije mandata[uredi | uredi kodo]

Omejitev mandata[uredi | uredi kodo]

Saeima izvoli predsednika za dobo štirih let (35. člen ustave Republike Latvije). Ista oseba ne sme opravljati funkcije predsednika več kot osem zaporednih let.

Namestništvo in nasledstvo[uredi | uredi kodo]

Če predsednik odstopi s funkcije, umre ali je razrešen pred iztekom mandata, njegove naloge do izvolitve novega predsednika prevzame predsednik Saeime (parlamenta). Podobno predsednik Saeime prevzame naloge predsednika, če je ta odsoten iz Latvije ali če ne more opravljati funkcije iz kakršnega koli drugega razloga.

Na predlog najmanj polovice vseh članov Saeime lahko poslanci na zaprti seji in z najmanj dvotretjinsko večino vseh, predsednika odstavijo.

Če predsednik sproži razpustitev Saeime, vendar je več kot polovica glasov na referendumu oddanih proti razpuščanju Saeime, se šteje, da je predsednik razrešen s položaja, Saeima pa izvoli novega predsednika za preostali mandat.

Rezidenca[uredi | uredi kodo]

Grad Riga

Grad Riga je uradna rezidenca predsednika. V prvem obdobju neodvisnosti, ki se je začelo leta 1922, so ga prvi latvijski predsedniki pogosto uporabljali. Leta 1935 je bil v času predsedovanja Kārlisa Ulmanisa grad Riga razširjen na zdaj že ikoničen videz; z novim "latvijskim" stolpom je bil zgrajen tako, da je bil večji od nemških cerkva. V sovjetskih časih je v gradu domovala šola. Leta 1994 je bil prenovljen za potrebe predsednika.

Grad ima 4 nadstropja, več dvoran za goste, velik kabinet za predsednika, več razstavišč, ki hranijo diplomatska darila predsednikov drugih držav.

Rezidenca Jurmala je uradno letovišče za predsednika Latvije. Zgrajena v sovjetskih časih, kjer so med bivanjem v Latviji gostili visoke državne sovjetske uradnike, je bila leta 1993 prenovljena za potrebe predsednika Latvije.

Rezidenca ima 3 nadstropja. Vključuje velik park, notranji bazen, sobo za srečanje diplomatskih gostov in osebna plaža na obali Jurmale. Ima košarkarski obroč, ki je bil zgrajen za potrebe predsednika Zatlersa.

Uradna hiša za goste parlamenta in predsednika je bila prenovljena v devetdesetih. Med prenovo rezidence Jurmala leta 2019 je v njej prebival predsednik Levits. Prav tako sta med obnovo gradu Riga predsednik Ulmanis in predsednik Gorbunovs v devetdesetih letih to hišo uporabljala kot uradno rezidenco.

Potovanja[uredi | uredi kodo]

Predsednik uporablja avtomobil "Lexus" za vsakodnevne vožnje. Za daljša potovanja mu je na voljo helikopter latvijskih oboroženih sil. Za mednarodna potovanja, čeprav predsednik nima uradnega letala, uporablja letalo AirBaltic, latvijsko državno letalsko družbo.

Po predsednikovanju[uredi | uredi kodo]

Pet nekdanjih predsednikov Latvije v letu 2015

Dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Vsak predsednik dobi svojo pisarno, osebje in avto. Pa tudi varovanje in domovanje v središču mesta Riga. Nekdanji predsedniki dobijo pokojnino glede na plačo.

Živiči nekdanji predsedniki[uredi | uredi kodo]

Seznam predsednikov[uredi | uredi kodo]

Predsednik Mandat Politična stranka
1. Jānis Čakste
(1859–1927) [n 1]
17. decembra 1918 14. novembra 1922 Demokratični center
14. novembra 1922 14. marec 1927
(-) Pauls Kalniņš
(1872–1945) [n 2]
14. marec 1927 8. aprila 1927 Latvijska socialdemokratska delavska stranka [2]
2. Gustavs Zemgals
(1871–1939)
8. aprila 1927 11. aprila 1930 Demokratični center
3. Alberts Kviesis
(1881–1944)
11. aprila 1930 15. maj 1934 Latvijska zveza kmetov
(3) 16. maj 1934 10. aprila 1936 Neodvisen
4. Kārlis Ulmanis
(1877–1942) [n 3]
11. aprila 1936 21. julija 1940 Neodvisen
Okupacija (21. julij 1940 - 8. julij 1993)
(-) Anatolijs Gorbunovs
(rojen 1942) [n 4]
21. avgusta 1991 13. februarja 1993 Priljubljena fronta Latvije
(-) 13. februarja 1993 8. julij 1993 Latvijska pot
5. Guntis Ulmanis
(rojen 1939)
8. julij 1993 8. julij 1999 Latvijska zveza kmetov
6. Vaira Vīķe-Freiberga
(rojen 1937)
8. julij 1999 8. julij 2007 Neodvisen
7. Valdis Zatlers
(rojen 1955)
8. julij 2007 8. julij 2011 Neodvisen
8. Andris Bērziņš
(rojen 1944)
8. julij 2011 8. julij 2015 Zveza zelenih in kmetov [n 5]
9. Raimonds Vējonis
(rojen 1966)
8. julij 2015 8. julij 2019 Latvijska stranka zelenih
10. Egils Levits
(rojen 1955)
8. julij 2019 Neodvisen

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "President of Latvia by Baltic Legal; Part of Constitution - The president". Baltic Legal. Pridobljeno dne 2013-03-14.
  2. Šiliņš, Jānis (30 May 2018). "Things to know about the split among the early Latvian leftists". Public Broadcasting of Latvia. Pridobljeno dne 2 June 2018.
  1. Upon Latvian independence on 17 December 1918, Jānis Čakste was head of state as Chairman of Tautas padome (1918–20) and Speaker of the Constitutional Assembly (1920–22), until he was elected President by the first Saeima on 14 November 1922.
  2. Upon Čakste's death, Speaker of the Saeima Pauls Kalniņš was acting president from 14 March 1927 to 8 April 1927.
  3. Upon the expiration of Kviesis's term, Prime minister Kārlis Ulmanis illegally merged the Presidency and the Premiership, holding both offices himself. After the Soviet occupation Prime Minister Augusts Kirhenšteins was the illegitimate Acting President from 21 July to 25 August 1940
  4. After the restoration of Latvian independence, speaker of the Latvian parliament Anatolijs Gorbunovs was acting president from 21 August 1991 to 8 July 1993.
  5. Bērziņš is not a member of parties forming the Union of Greens and Farmers, however he ran for the Saeima from their list and was a member of their parliamentary group at the time of his election.