Valdis Dombrovskis
| Valdis Dombrovskis | |
|---|---|
_Hearing_with_Valdis_Dombrovskis,_vice_president-designate_for_an_economy_that_works_for_people_(48864282377)_(cropped).jpg) | |
| Evropski komisar za gospodarstvo in produktivnost, izvajanje in poenostavitev | |
Trenutni nosilec naziva | |
| Začetek delovanja 1. december 2024 | |
| Predsednik | Ursula von der Leyen |
| Evropski komisar za ekonomske in finančne zadeve in podpredsednik Evropske komisije | |
| Na položaju 1. november 2014 – 30. november 2019 | |
| Predsednik | Jean-Claude Juncker |
| Predhodnik | Jyrki Katainen |
| Predsednik vlade Latvije | |
| Na položaju 12. marec 2009 – 22. januar 2014 | |
| Predsednik | Valdis Zatlers Andris Bērziņš |
| Predhodnik | Ivars Godmanis |
| Naslednik | Laimdota Straujuma |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 5. avgust 1971[1] (53 let) Riga[2] |
| Politična stranka | New Era Party (2002–2011) Unity (2011–present) |
| Druga politična pripadnost | Evropska ljudska stranka |
| Zakonci | Ārija Dombrovska |
| Poklic | politik, ekonomist, fizik |
| Podpis |  |
Valdis Dombrovskis, latvijski politik in evropski komisar, * 5. avgust 1971, Riga
Je latvijski politik, od leta 2014 aktiven predvsem v evropski politiki. Leta 2014 je postal evropski komisar za ekonomske in finančne zadeve ter podpredsednik Junckerjeve komisije.[3] V naslednji komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen je bil evropski komisar za trgovino, ob enem pa kot izvršni podpredsednik Komisije zadolžen za ekonomijo, prijazno ljudem.[4] Od 1. decembra 2024 je evropski komisar za gospodarstvo in produktivnost, izvajanje in poenostavitev.
Dombrovskih je bil med letoma 2002 in 2004 minister za finance Latvije.[5] Nato je od leta 2004 do 2009 služil kot poslanec Evropskega parlamenta za stranko Nova era. Leta 2009 je postal predsednik vlade Latvije in funkcijo opravljal do svojega odstopa leta 2014.[6]
Zgodnje življenje
[uredi | uredi kodo]Valdis Dombrovskis (poljski izvirnik: Dąbrowski) se je rodil 5. avgusta 1971 v latvijski prestolnici Rigi. Tam je leta 1995 tudi diplomiral iz ekonomije, naslednje leto pa magistriral še iz fizike. V teh dveh letih je kot asistent deloval tudi na Inštitutu za fiziko Univerze v Mainzu v Nemčiji, leta 1997 pa tudi na Inštitutu za fiziko trdnih snovi v Latviji.
Politika
[uredi | uredi kodo]2002 - 2004: Nacionalna politika
[uredi | uredi kodo]Leta 2002 je Dombrovskis postal član upravnega odbora stranke Jaunais laiks (Nova era), poslanec v nacionalnem parlamentu ter minister za finance. Pred vstopom Latvije v Evropsko unijo je bil tudi pooblaščeni opazovalec pri Svetu Evrope.
2004 - 2009: Poslanec v Evropskem parlamentu
[uredi | uredi kodo]Ob vstopu Latvije v Evropsko unijo je bil na evropskih volitvah Dombrovskis izvoljen za evropskega poslanca, kot član skupine Evropske ljudske stranke. V tem času je bil član delovih teles:
- Odbora za proračun,
- Delegacije pri Skupni parlamentarni skupščini AKP (afrika, karibi in pacifik)-EU,
- Delegacije v evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini.
Bil je tudi namestnik v odborih za ekonomske in monetarne zadeve, odboru za proračunski nadzor in delegaciji v parlamentarnih odborih za sodelovanje EU-Kazahstan, EU-Kirgizistan in EU-Uzbekistan ter za odnose s Tadžikistanom, Turkmenistanom in Mongolijo.
Bil tudi eden od šestih poslancev Evropskega parlamenta, ki so sodelovali v opazovalni misiji Evropske unije v Togu na parlamentarnih volitvah oktobra 2007.
.jpg)
2009 - 2014: Predsednik vlade Latvije
[uredi | uredi kodo]Po odstopu Ivarsa Godmanisa z mesta latvijskega premierja, je predsednik države Valdis Zatlers mandat podelil Dombrovskisu.[7] Vlada je bila potrjena 12. marca 2009.
Po tragični zrušitvi strehe trgovskega centra Zolitūde 21. november 2013, ki je vzela 54 življenj, se je Dombrovskis zaradi politične odgovornosti odločil sestopiti s položaja.[8] Zanikal je, da bi ga k temu dejanju spodbudil predsednik države, zavzel pa se je, da nova vlada dobi močno podporo v parlamentu.[9][9]
2014-: Evropski komisar
[uredi | uredi kodo]Latvija je Dombrovskisa predlagala za evropskega komisarja v komisiji Jeana-Claudea Junckerja.[10] Prevzel je resor za ekonomske in finančne zadeve ter evro in postal podpredsednik komisije. Po odstopu britanskega komisarja Jonathana Hilla po referendumu o Brexitu, je prevzel tudi resor za finančne storitve.[11] Znova je bil za komisarja nominiran po evropskih volitvah leta 2019, ko ga je predlagala vlada Artursa Karinša. Predsednica nove Evropske komisije Ursula von der Leyen je Dombrovskisa skupaj s Fransom Timmermansom ter Margrethe Vestager predlagala za izvršne podpredsednike komisije, pri čemer je Dombrovskisu dodeljen resor za gospodarstva za ljudi.[12] Njegovo poslansko mesto je zasedla Inese Vaidere.
1. decembra 2024 je postal evropski komisar za gospodarstvo in produktivnost, izvajanje in poenostavitev.
Glej tudi:
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Munzinger Personen
- ↑ Katalog Nemške nacionalne knjižnice
- ↑ »Valdis Dombrovskis«. European Commission (v angleščini). 1. september 2015. Pridobljeno 26. novembra 2019.
- ↑ »Mairead McGuinness named as Ireland's European commissioner, given 'important financial portfolio'«. The Irish Times. 8. september 2020.
- ↑ »History«. Finanšu Ministrija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2020. Pridobljeno 11. decembra 2024.
- ↑ »Dombrovskis chosen as Latvian PM«. BBC News. 26. februar 2009. Pridobljeno 26. februarja 2009.
- ↑ »Dombrovskis chosen as Latvian PM« (v britanski angleščini). 26. februar 2009. Pridobljeno 26. novembra 2019.
- ↑ »Latvia PM quits over store collapse« (v britanski angleščini). 27. november 2013. Pridobljeno 26. novembra 2019.
- ↑ 9,0 9,1 www.DELFI.lv (27. november 2013). »Dombrovskis uzņemas atbildību par traģēdiju Zolitūdē (teksta tiešraides arhīvs)«. delfi.lv (v latvijščini). Pridobljeno 26. novembra 2019.
- ↑ Voice, European (5. junij 2014). »Dombrovskis gets Latvia's nod«. POLITICO. Pridobljeno 26. novembra 2019.
- ↑ »Subscribe to read«. Financial Times (v britanski angleščini). Pridobljeno 26. novembra 2019.
{{navedi splet}}: Sklic uporablja generičen naslov (pomoč) - ↑ Smith-Meyer, Bjarke (20. junij 2019). »Dombrovskis gives up MEP seat to remain commissioner«. POLITICO. Pridobljeno 26. novembra 2019.
