Evropska centralna banka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Evropska centralna banka
Logo European Central Bank.svg
DirektorMario Draghi
SedežFrankfurt, Nemčija
Evropska unija
Flag of Europe.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
Evropske unije


Trije stebri

Steber I: Evropska skupnost
Steber II: Skupna zunanja in varnostna politika
Steber III: Policijsko in sodno sodelovanje


Politične ustanove

Komisija

Predsednik:  (Jean-Claude Juncker)
Barosova komisija

Svet ministrov in Evropski svet

Predsedništvo:  (Finska)

Parlament

Predsednik:  (David Sassoli)
Evroposlanci
Volilne enote in volitve
Politične skupine
Odbori

Sodstvo

Sodišče Evropskih skupnosti
Sodišče prve stopnje
Sodišče za uslužbence


Računsko sodstvo

Računsko sodišče Evropske unije


Finančna telesa

Evropska centralna banka
Evropska investicijska banka
Evropski investicijski sklad


Svetovalna telesa

Ekonomsko-socialni odbor
Odbor regij


Decentralizirana telesa

Agencije EU


Zakonodaja
Pravni red
Postopek
Pogodbe
Predpisi · direktive · odločitve
Priporočila · mnenja

Z EU povezane teme
Ekonomska in monetarna unija
Širitev
Zunanji odnosi
Vseevropske politične stranke


Evropska centralna banka (angleško European Central Bank; kratica ECB, francosko Banque Centrale Europeénne, nemško Europäische Zentralbank) je centralna banka Evropske Unije, ki skrbi za fiskalno in monetarno politiko uradne valute - evro.[1]

Banka je bila ustanovljena 1. junija 1998 in ima svoj sedež v Frankfurtu na Majni v Nemčiji.

Način delovanja[uredi | uredi kodo]

Osrednje naloge Centralne evropske banke:[uredi | uredi kodo]

  • določanje menjalnih tečajev za druge valute,
  • delni nadzor nad deviznimi rezervami in rezervami zlata držav,
  • zastopanje evra na mednarodnih denarnih trgih.
Stavba ECB v Frankfurtu.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Evropska centralna banka je edina institucija Evropske unije, ki je pri svojem delovanju neodvisna. Napotkov ali direktiv ji ne morejo dajati niti posamezne vlade držav članic niti katerakoli druga institucija Evropske unije.[2]

Dvakrat mesečno se direktorji centralnih bank posamezni držav sestanejo v Frakfurtu na seji sveta Evropske centralne banke. Na njej razpravljajo o problemih evrskega območja, pa tudi mednarodnih financ. Na sejah se med drugim odločajo o posameznih obrestnih merah, po katerih si lahko banke na evrskem območju sposojajo denar. Nizke obrestne mere se večinoma razumejo kot pomoč za oživitev konjunkture, kajti podjetja lahko na ta način pridobivajo ugodnejše obresti za nove naložbe. Kadar pride do pregretja konjunkture, torej takrat, ko se sposoja preveč denarja, pa Evropska centralna banka količino denarja v obtoku spet omeji in tako zavre inflacijo.

Obrestne mere tedaj zvišajo, krediti pa podražijo. Hkrati s tem se zvišajo tudi obresti od hranilnih vlog.

Predsedniki[uredi | uredi kodo]

# Ime Mandatno obdobje Izvorna država
1.
Wim Duisenberg.jpg
Willem "Wim" Duisenberg
1. junij 1998 31. oktober 2003 Zastava Nizozemske Nizozemska
Nekdanji nizozemski finančni minister, predsednik Nizozemske banke ter Evropske monetarne institucije.
2.
Jean-Claude Trichet - World Economic Forum Annual Meeting Davos 2010.jpg
Jean-Claude Trichet
1. november 2003 31. oktober 2011 Zastava Francije Francija
Nekdanji član skupine G30 in guverner Francoske banke.[3]
3.
Mario Draghi 2013.jpeg
Mario Draghi
1. november 2011 31. oktober 2019 Zastava Italije Italija
Nekdanji direktor ameriške investicijske banke Goldman Sachs, izvršni direktor Svetovne banke ter predsednik odbora za finančno stabilnost in guverner Banca d'Italia.[4][5]
4.
Lagarde, Christine (official portrait 2011).jpg
Christine Lagarde
1. november 2019 Zastava Francije Francija
Nekdanja ministrica za ekonomijo, finance in industrijo Francoske republike ter generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada.[6]

Viri[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Bank, European Central. "Jezikovna politika". European Central Bank. Pridobljeno dne 2019-10-14. 
  2. Bank, European Central. "European Central Bank". European Central Bank (angleščina). Pridobljeno dne 2019-10-14. 
  3. "Trichet: Treba je izboljšati verbalno disciplino". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-10-14. 
  4. "Fazia bo nadomestil Mario Draghi". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-10-14. 
  5. "ECB na negotovost odgovoril s podaljšanjem obdobja nizkih obrestnih mer". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-10-14. 
  6. "Christine Lagarde dobila podporo evropskih poslancev". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-10-14.