Države članice Evropske unije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Glej tudi: Politika Evropske unije
Države članice Evropske unije
FinskaŠvedskaEstonijaLatvijaLitvaPoljskaSlovaškaMadžarskaRomunijaBolgarijaGrčijaCiperČeškaAvstrijaSlovenijaItalijaMaltaPortugalskaŠpanijaFrancijaNemčijaLuksemburgBelgijaNizozemskaDanskaRepublika IrskaMap (clickable)
O tej sliki
KategorijaDržava članica
LokacijaEvropska unija
Datum ustanovitve
Število27 (as of 2021)
Possible types
  • Republik (21)
  • Monarhij (6)
PrebivalstvoNeutral increase 447.206.135 (2020)[1]
Površine4.233.255 km2
Vlade

Evropska unija (EU) je politična in gospodarska unija 27 držav članic, ki so podpisnice ustanovnih pogodb unije in imajo s tem privilegije in obveznosti članstva. S pogodbami so se dogovorile, da bodo prek institucij Evropske unije delile svojo suverenost v nekaterih, vendar ne vseh, vidikih vladanja. Vlade držav se morajo v Svetu soglasno dogovoriti, da bo unija sprejela nekatere politike; pri politikah kjer soglasnost ni potrebna pa se kolektivne odločitve sprejemajo z glasovanjem s kvalificirano večino. Zaradi teh obveznosti in delitve suverenosti znotraj EU (včasih imenovane nadnacionalna unija) je EU edinstvena med mednarodnimi organizacijami, saj je vzpostavila lasten pravni red, ki je na podlagi določb ustanovnih pogodb pravno zavezujoč in nadrejen vsem državam članicam (po temeljni sodbi Sodišča Evropskih skupnosti leta 1964). Temeljno načelo Unije je načelo subsidiarnosti, kar pomeni, da se odločitve sprejemajo kolektivno, če in samo če jih ni mogoče sprejeti individualno.

Druga pomembna in edinstvena značilnost članstva so komisarji Evropske komisije, ki jih imenujejo vlade vseh držav članic, vendar ne predstavljajo svoje države članice, temveč delujejo skupaj v interesu vseh držav članic.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja je šest osrednjih držav (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Luksemburg in Zahodna Nemčija) ustanovilo predhodnico EU - Evropske skupnosti. Preostale države so pristopile v naslednjih širitvah. Za pristop mora država izpolnjevati gospodarske in politične zahteve, znane kot københavnska merila, ki od kandidatke zahtevajo demokratično vlado in svobodno tržno gospodarstvo, ustrezne svoboščine in institucije ter spoštovanje načel pravne države. Širitev Unije je odvisna tudi od soglasja vseh obstoječih članic in sprejetja obstoječega pravnega reda EU, znanega kot acquis communautaire, s strani kandidatke.

Združeno kraljestvo, ki je pristopilo leta 1973, je 31. januarja 2020 prenehalo biti država članica EU. Nobena druga država članica še ni izstopila iz EU in nobena ni bila suspendirana, čeprav so nekatera odvisna ozemlja ali polavtonomna območja izstopila.

Seznam[uredi | uredi kodo]

List of European Union member states
Ime Pridružitev Populacija[2] Površina (km²) BDP
(US$ M)
BDP (PPP)
na preb.[3][4]
Valuta Gini[5] HDI[6] MEP Jeziki
Avstrija 1995 70068926000000000008.926.000 700483855000000000083.855 7005447718000000000447.718 55.406 evro 7002291000000000000291 70029220000000000000.922 19 nemščina
Belgija 1957Ustanoviteljica 700711566041000000011.566.041 700430528000000000030.528 7005517609000000000517.609 50.114 evro 7002330000000000000330 70029310000000000000.931 21 nizozemščina
francoščina
nemščina
Bolgarija 2007 70066916548000000006.916.548 7005110994000000000110.994 700466250000000000066.250 23.741 lev 7002292000000000000292 70028160000000000000.816 17 bolgarščina
Hrvaška 2013 70064036355000000004.036.355 700456594000000000056.594 700460702000000000060.702 27.681 kuna 700129000000000000029 70028510000000000000.851 12 hrvaščina
Ciper[a] 2004 7005896000000000000896.000 70039251000000000009.251 700424280000000000024.280 39.079 evro 7002312000000000000312 70028870000000000000.887 6 grščina
turščina[b]
Češka 2004 700710574153000000010.574.153 700478866000000000078.866 7005246953000000000246.953 40.293 krona 7002258000000000000258 70029000000000000000.900 21 češčina
Danska[c] 1973 70065833883000000005.833.883 700443075000000000043.075 7005347176000000000347.176 57.781 krone 7002247000000000000247 70029400000000000000.940 14 danščina
Estonija 2004 70061330068000000001.330.068 700445227000000000045.227 700431038000000000031.038 37.033 evro 7002360000000000000360 70028920000000000000.892 7 estonščina
Finska[d] 1995 70065527493000000005.527.493 7005338424000000000338.424 7005269654000000000269.654 49.334 evro 7002269000000000000269 70029380000000000000.938 14 finščina
švedščina
Francija[e] 1957Ustanoviteljica 700767439614000000067.439.614 7005632833000000000632.833[7] 70062707074000000002.707.074 45.454 evro 7002327000000000000327 70029010000000000000.901 79 francoščina
Nemčija 19571957Ustanoviteljica[f] 700783120520000000083.120.520 7005357386000000000357.386 70063863344000000003.863.344 53.571 evro 7002319000000000000319 70029470000000000000.947 96 nemščina
Grčija 1981 700710682547000000010.682.547 7005131990000000000131.990 7005214012000000000214.012 29.045 evro 7002343000000000000343 70028880000000000000.888 21 grščina
Madžarska 2004 70069730772000000009.730.772 700493030000000000093.030 7005170407000000000170.407 32.434 forint 7002300000000000000300 70028540000000000000.854 21 madžarščina
Irska 1973 70065006324000000005.006.324 700470273000000000070.273 7005384940000000000384.940 89.383 evro 7002343000000000000343 70029550000000000000.955 13 angleščina
irščina
Italija 1957Ustanoviteljica 700759862348000000059.862.348 7005301338000000000301.338 70061988636000000001.988.636 40.065 evro 7002360000000000000360 70028920000000000000.892 76 italijanščina
Latvija 2004 70061893223000000001.893.223 700464589000000000064.589 700435045000000000035.045 30.579 evro 7002357000000000000357 70028660000000000000.866 8 latvijščina
Litva 2004 70062795680000000002.795.680 700465200000000000065.200 700453641000000000053.641 38.605 evro 7002358000000000000358 70028820000000000000.882 11 litovščina
Luksemburg 1957Ustanoviteljica 7005633347000000000633.347 700425864000000000025.864 700469453000000000069.453 112.875 evro 7002308000000000000308 70029160000000000000.916 6 francoščina
nemščina
luksemburščina[g]
Malta 2004 7005516100000000000516.100 7002316000000000000316 700414859000000000014.859 43.086 evro 7002258000000000000258 70028950000000000000.895 6 malteščina
angleščina
Nizozemska[h] 1957Ustanoviteljica 700717614840000000017.614.840 700441543000000000041.543 7005902355000000000902.355 57.101 evro 7002309000000000000309 70029440000000000000.944 29 nizozemščina
frizijščina[i]
Poljska 2004 700737840001000000037.840.001 7005312685000000000312.685 7005565854000000000565.854 33.739 zloti 7002349000000000000349 70028800000000000000.880 52 poljščina
Portugalska[j] 1986 700710298252000000010.298.252[8] 700192212000000000092,212[9] 7005236408000000000236.408 33.131 evro 7002321000000000000321[10] 70028640000000000000.864 21 portugalščina[k]
Romunija 2007 700719186201000000019.186.201 7005238391000000000238.391 7005243698000000000243.698 30.141 leu 7002315000000000000315 70028280000000000000.828 33 romunščina
Slovaška 2004 70065459781000000005.459.781 700449035000000000049.035 7005106552000000000106.552 32.184 evro 7002258000000000000258 70028600000000000000.860 14 slovaščina
Slovenija 2004 70062108977000000002.108.977 700420273000000000020.273 700454154000000000054.154 38.506 evro 7002312000000000000312 70029170000000000000.917 8 slovenščina
Španija[l] 1986 700747394223000000047.394.223 7005504030000000000504.030 70061397870000000001.397.870 38.143 evro 7002320000000000000320 70029040000000000000.904 59 španščina
galščina
katalonščina
okcitanščina
baskovščina[m]
Švedska 1995 700710370000000000010.370.000 7005449964000000000449.964 7005528929000000000528.929 52.477 krona 7002250000000000000250 70029450000000000000.945 21 švedščina
Skupaj/Povprečje N/A 7008447562291000000447.562.291 700742244884000000042.244.884 700715687843000000015.687.843 35.083 N/A (pov.) 7002308000000000000308 (pov.) 70028970000000000000.897 705 N/A


Oddaljene regije[uredi | uredi kodo]

Obstajajo številna čezmorska ozemlja držav članic, ki so pravno gledano del EU, vendar zanje veljajo določene izjeme zaradi njihove oddaljenosti; glej Združenje čezmorskih držav in ozemelj. V teh »najbolj oddaljenih regijah« se delno uporablja zakonodaja EU in v nekaterih primerih so zunaj schengenskega območja ali območja DDV EU, vendar so pravno gledano znotraj EU.[12] Vse uporabljajo evro kot svojo valuto.

Teritorij Država članica Lokacija Površina

km2

Populacija BDP na prebivalca

(EU=100)

EU območje DDV Schengensko območje
Azori Portugalska Atlantski ocean 2333 237.900 66,7 da da
Kansarski otoki Španija Atlantski ocean 7447 1.715.700 93,7 ne da
Francoska Gvajana Francija Južna Amerika 84.000 161.100 50,5 ne ne
Gvadelup Francija Karibi 1710 425.700 50,5 ne ne
Madeira Portugalska Atlantski ocean 795 244.800 94,9 da da
Sveti Martin Francija Karibi 52 25.000 61,9 ne ne
Martinik Francija Karibi 1080 383.300 75,6 ne ne
Mayotte[13] Francija Indijski ocean 374 212.645 ne ne
Reunion Francija Indijski ocean 2512 837.868 61,6 ne ne

Okrajšave[uredi | uredi kodo]

Okrajšave se uporabljajo kot skrajšani način razvrščanja držav po datumu pristopa.

  • EU15 vključuje petnajst držav, ki so k Evropski uniji pristopile od 1. januarja 1995 do 1. maja 2004. EU-15 sestavljajo Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.
  • EU19 vključuje države EU15 ter srednjeevropske države članice OECD: Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško.[14]
  • EU11 se uporablja za srednje-, vzhodnoevropske in baltske države članice, ki so se pridružile leta 2004, 2007 in 2013: leta 2004 Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija; leta 2007 Bolgarija in Romunija; leta 2013 pa Hrvaška.[15][16]
  • EU27 pomeni vse države članice. V tem pomenu se je prvotno uporabljal od leta 2007 do pristopa Hrvaške leta 2013, med pogajanji o brexitu od leta 2017 do izstopa Združenega kraljestva 31. januarja 2020 pa je pomenil vse članice razen Združenega kraljestva.
  • EU28 pomeni vse države članice od pristopa Hrvaške leta 2013 do izstopa Združenega kraljestva leta 2020.

Poleg tega se za države, ki imajo omejen dostop do trga dela EU, uporabljajo tudi druge okrajšave.[17]

  • A8 je osem od desetih držav, ki so se EU pridružile leta 2004: Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija.
  • A2 sta državi, ki sta se EU pridružili leta 2007, Bolgarija in Romunija.

Spremembe v članstvu[uredi | uredi kodo]

Širitev[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Širitev Evropske unije, Potencialna širitev Evropske unije in Brexit
Države članice Evropske unije (temno modra barva) (od leta 1993 do danes). Pred letom 1993 se je EU imenovala Evropske skupnosti (svetlo modra barva). Animirano po vrstnem redu pristopa in izstopa.

V skladu s københavnskimi merili je članstvo v Evropski uniji odprto za vse evropske države, ki so stabilne, prosto tržne liberalne demokracije in spoštujejo pravno varstvo in človekove pravice. Poleg tega mora biti pripravljena sprejeti vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva, na primer sprejeti vso predhodno dogovorjeno zakonodajo (170.000 strani pravnega reda Skupnosti) in preiti na evro.[18] Za vstop države v Evropsko unijo je potrebna predhodna odobritev vseh sedanjih držav članic. Poleg širitve z dodajanjem novih držav se lahko EU širi tudi s tesnejšim povezovanjem ozemelj držav članic, ki so zunaj EU (glej npr. razpustitev Nizozemskih Antilov), ali z ozemljem države članice, ki se je prej odcepila in se ji nato ponovno pridružila (glej izstop spodaj).

Izključitev[uredi | uredi kodo]

Določbe o izključitvi države članice ni, vendar pa člen 7 PEU predvideva začasni odvzem nekaterih pravic. Člen 7, predstavljen v amsterdamski pogodbi določa, da če članica vztrajno krši temeljna načela EU (svoboda, demokracija, človekove pravice itd., opisana v členu 2 PEU), lahko Evropski svet glasuje o začasnem odvzemu vseh pravic članstva, kot sta glasovanje in zastopanje. Za ugotovitev kršitve je potrebno soglasje (brez zadevne države), za sankcije pa le kvalificirana večina.[19]

Zadevno državo še vedno zavezujejo pogodbe o obveznostih, Evropski svet pa lahko z večino spremeni ali odpravi te sankcije. Pogodba iz Nice vključuje preventivni mehanizem, s katerim lahko Evropski svet z večino ugotovi morebitno kršitev in državi priporoči, naj jo odpravi, preden se proti njej sprejme zgoraj opisani ukrep.[19] Vendar pogodbe ne predvidevajo mehanizma za dokončno izključitev države članice.[20]

Izstop[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Izstop iz Evropske unije.

Pred Lizbonsko pogodbo v nobeni od pogodb Evropske unije ni bilo določbe ali postopka za izstop države članice iz Evropske unije ali njenih predhodnic. Lizbonska pogodba je to spremenila ter prvič vključila določbo in postopek izstopa države članice iz bloka. Postopek izstopa države je opisan v členu 50 PEU, ki tudi jasno določa, da se »vsaka država članica lahko odloči za izstop iz Unije v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami«. Čeprav predvideva izstop na podlagi pogajanj med državo, ki se odcepi, in preostalo EU, bi v primeru, da dve leti po tem, ko država, ki se odcepi, sporoči, da namerava izstopiti, ne bi bil dosežen dogovor, zanjo pogodbe v vsakem primeru prenehale veljati (s čimer bi si zagotovila pravico do enostranskega izstopa).[20] Ni uradne omejitve, koliko časa lahko država članica porabi med sprejetjem politike izstopa in dejansko sprožitvijo člena 50.

Združeno kraljestvo je junija 2016 na nezavezujočem referendumu, katerega izid je vlada obljubila uresničiti, izglasovalo izstop iz EU. Vlada Združenega kraljestva je 29. marca 2017 sprožila člen 50.[21] Po daljšem obdobju pogajanj in notranjepolitičnih razprav je Združeno kraljestvo 31. januarja 2020 končno izstopilo iz EU, s čimer se je zaključila prva faza procesa brexita.

Pred letom 2016 še nobena država članica ni glasovala za izstop. Vendar so francoska Alžirija, Grenlandija in Sveti Bartolomej leta 1962, 1985 oziroma 2012 zaradi spremembe statusa prenehale biti del EU (ali njene predhodnice). O položaju Grenlandije, ki je zunaj EU, vendar še vedno podrejena državi članici EU, se je razpravljalo kot o vzorcu za proevropske regije, ki bi v Združenem kraljestvu ostale v EU ali na njenem enotnem trgu.[22]

Poleg formalnega izstopa države članice obstajajo številna gibanja za neodvisnost, na primer v Kataloniji ali Flandriji, ki bi se lahko končala z implementacijo podobnega statusa kot ga ima Grenlandija. Če bi se ozemlje države članice odcepilo, vendar bi želelo ostati v EU, bi moralo po mnenju nekaterih strokovnjakov ponovno zaprositi za članstvo, kot da bi šlo za novo državo, ki bi zaprosila za članstvo.[23] Druge študije pa trdijo, da je notranja širitev pravno izvedljiva, če se v primeru razpustitve ali odcepitve države članice vse nastale države štejejo za države naslednice.[24] Obstaja tudi evropska državljanska pobuda, katere cilj je zagotoviti kontinuiteto pravic in obveznosti evropskih državljanov, ki pripadajo novi državi, nastali z demokratično odcepitvijo države članice Evropske unije.[25]

Do leta 2022 je Združeno kraljestvo edina nekdanja država članica, ki je uradno začela postopek izstopa iz Evropske unije. To se je začelo, ko je vlada Združenega kraljestva po referendumu junija 2016 29. marca 2017 sprožila člen 50 in tako začela izstop Združenega kraljestva iz EU, ki je bil zakonsko predviden za 29. marec 2019.[26] Nato je Združeno kraljestvo zaprosilo za več podaljšanj člena 50 do 31. januarja 2020, ki so bila odobrena. 23. januarja 2020 je sporazum o izstopu ratificiral parlament Združenega kraljestva, 29. januarja 2020 pa še Evropski parlament. Združeno kraljestvo je 31. januarja 2020 ob 23:00 po srednjeevropskem času izstopilo iz EU in s tem končalo 47 let trajajoče članstvo.[27][28]

Zastopanje[uredi | uredi kodo]

'Družinska fotografija' Evropskega sveta iz leta 2011, ki ga sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic ter predsednik Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije

Vsaka država ima svoje predstavnike v institucijah Evropske unije. Polnopravno članstvo daje vladi države članice sedež v Svetu Evropske unije in Evropskem svetu. Kadar se odločitve ne sprejemajo s soglasjem, se uporablja glasovanje s kvalificirano večino (ki zahteva večino števila držav in prebivalstva, ki ga predstavljajo, vendar lahko zadostna manjšina, ki lahko prepreči sprejetje, vloži veto na predlog). Predsedstvo Svetu Evropske unije se izmenjuje med državami članicami, tako da ima vsaka država šest mesecev časa, da pomaga voditi program EU.[29][30]

Prav tako se vsaki državi dodelijo sedeži v parlamentu glede na število prebivalcev (manjše države dobijo več sedežev na prebivalca kot večje). Poslanci Evropskega parlamenta so od leta 1979 izvoljeni na splošnih volitvah (pred tem so bili napoteni iz nacionalnih parlamentov).[31][32]

Nacionalne vlade imenujejo po enega člana v Evropsko komisijo, Evropsko sodišče in Evropsko računsko sodišče. Bodoče komisarje morata potrditi predsednik Komisije in Evropski parlament; bodoče sodnike pa obstoječi člani. V preteklosti so večje države članice dobile dodatnega komisarja, z rastjo organa pa je bila ta pravica odpravljena in vsaka država je danes zastopana enako. Šest največjih držav ima tudi generalnega pravobranilca na Sodišču. Svet Evropske centralne banke sestavljajo guvernerji nacionalnih centralnih bank (ki jih lahko imenuje vlada, lahko pa tudi ne) vseh držav evroobmočja.[33]

Večje države imajo v pogajanjih običajno večjo težo, vendar so lahko manjše države učinkovite nepristranske posrednice, državljani manjših držav pa so pogosto imenovani na občutljive višje položaje, da bi se izognili konkurenci med večjimi državami. To, skupaj z nesorazmerno zastopanostjo manjših držav glede na število glasov in sedežev v parlamentu, daje manjšim državam EU večjo moč vpliva, kot se običajno pripisuje državam njihove velikosti. Vendar v večini pogajanj še vedno prevladujejo večje države. Tradicionalno je bilo predvsem zaradi francosko-nemškega vpliva, vendar se je ta po prihodu novih članic leta 2004 nekoliko zmanjšal (glej G6).[34]

Suverenost[uredi | uredi kodo]

Člen 4
  1. Države članice v skladu s členom 5 ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji.
  2. Unija spoštuje enakost držav članic pred Pogodbama kot tudi njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo. Spoštuje njihove temeljne državne funkcije, zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti, vzdrževanje javnega reda in varovanje nacionalne varnosti. Zlasti nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake države članice.
  3. Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb. Države članice sprejemajo vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije. Države članice podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije.

Člen 4 Pogodbe o Evropski uniji

Čeprav so države članice suverene, se unija delno ravna po nadnacionalnem sistemu za tiste funkcije, ki so dogovorjene s pogodbo in se delijo (»pristojnosti, ki s pogodbami niso prenesene na Unijo, ostanejo v pristojnosti držav članic«). Ta praksa, imenovana 'metoda Skupnosti', ki je bila prej omejena na zadeve Evropske skupnosti, se danes uporablja na številnih področjih politike. Kombinirano suverenost vsaka članica prenese na institucije v zameno za zastopanost v teh institucijah. Ta praksa se pogosto imenuje 'združevanje suverenosti'. Te institucije so nato pooblaščene za sprejemanje zakonov in njihovo izvajanje na evropski ravni.

Če država ne ravna v skladu z zakonodajo Evropske unije, se ji lahko izreče globa ali odvzame evropska sredstva.

V nasprotju z nekaterimi mednarodnimi organizacijami EU kot unija držav pri svojem načinu povezovanja »ne poudarja suverenosti ali ločevanja notranjih in zunanjih zadev [in] je postala zelo razvit sistem vzajemnega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, vse do klobas in piva«.[35] Vendar pa je pri vprašanjih obrambe in zunanje politike (pred Lizbonsko pogodbo pa tudi pri policijskih in pravosodnih zadevah) prenos suverenosti manjši, saj se zadeve rešujejo soglasno in s sodelovanjem. Že zelo zgodaj v zgodovini EU je Sodišče Evropskih skupnosti poudarilo edinstveno stanje njene ustanovitve in združevanja suverenosti:[36]

Z ustanovitvijo Skupnosti z neomejenim trajanjem, ki ima lastne institucije, lastno osebnost, lastno pravno sposobnost in sposobnost zastopanja na mednarodni ravni ter zlasti dejanska pooblastila, ki izhajajo iz omejitve suverenosti ali prenosa pristojnosti z držav na Skupnost, so države članice omejile svoje suverene pravice in tako ustvarile pravni red, ki zavezuje njihove državljane in njih same... Prenos pravic in obveznosti po Pogodbi iz njihovega nacionalnega pravnega sistema v pravni sistem Skupnosti pomeni trajno omejitev njihovih suverenih pravic.

Vprašanje, ali je pravo Unije nadrejeno državnemu pravu, je predmet razprave. Pogodbe o tem ne odločajo, vendar so sodbe sodišč potrdile nadrejenost prava EU nad nacionalnim pravom, kar je potrjeno v izjavi, priloženi Lizbonski pogodbi (v predlagani evropski ustavi bi bilo to v celoti zapisano). Pravni sistemi nekaterih držav, kot sta Francija in Italija, izrecno sprejemajo razlago Sodišča, vendar na Poljskem ta ne prevlada nad državno ustavo, kar npr. velja za Nemčijo.[navedi vir] Natančna področja, na katerih so države članice prenesle zakonodajno pristojnost na Unijo, so naslednja. Vsako področje, ki ni omenjeno, ostaja v pristojnosti držav članic.[38]

Pristojnost[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: subsidiarnost

IV terminologiji EU izraz 'pristojnost' pomeni 'pooblastilo ali odgovornost za ukrepanje'. Spodnja tabela prikazuje, kateri vidiki upravljanja so izključno v pristojnosti kolektivnega delovanja (prek Komisije) in kateri so v večji ali manjši meri deljeni. Če vidik ni naveden v spodnji tabeli, ostaja v izključni pristojnosti države članice. Morda najbolj znan primer je obdavčitev, ki je še vedno stvar državne suverenosti.

Pristojnosti Evropske unije v primerjavi s pristojnostmi držav članic[39]prikaži · pogovor · uredi · zgodovina
Izključna pristojnost
Deljena pristojnost
Podporna pristojnost
Unija ima izključno pristojnost za sprejemanje direktiv in sklepanje mednarodnih sporazumov, če je to določeno v zakonodajnem aktu Unije, kar zadeva ...
Države članice ne morejo izvajati pristojnosti na področjih, na katerih je to storila Unija, kar zadeva ...
  • notranji trg
  • socialne politike za vidike, opredeljene v Konsolidirani pogodbi
  • ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo
  • kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov
  • okolje
  • varstvo potrošnikov
  • prevoz
  • vseevropska omrežja
  • energijo
  • območje svobode, varnosti in pravice
  • skupna varnostna vprašanja v zvezi z javnim zdravjem za vidike, opredeljene v tej pogodbi
Izvajanje pristojnosti Unije ne sme povzročiti, da se državam članicam prepreči izvajanje pristojnosti v zvezi z …
  • raziskavami, tehnološkim razvojem in  vesoljem
  • razvojnim sodelovanjem, humanitarno pomočjo
Unija usklajuje politike držav članic ali izvaja dopolnila k njihovim skupnim politikam, ki niso zajeta drugje v …
Unija lahko izvaja ukrepe za podporo, usklajevanje ali dopolnjevanje ukrepov držav članic na področju …
  • varovanja in izboljšanja zdravja ljudi
  • industrije
  • kulture
  • turizma
  • izobraževanja, mladine, športa in poklicnega usposabljanja
  • civilne zaščite (preprečevanja nesreč)
  • upravnega sodelovanja

Pogojna vzajemna podpora[uredi | uredi kodo]

Zaradi evropske dolžniške krize so nekatere države članice evroobmočja dobile finančno pomoč drugih članic preko evropskega instrumenta za finančno stabilnost in evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (leta 2013 ga je nadomestil evropski mehanizem za stabilnost), vendar je bila ta pomoč pogojena s pogoji. Grčija je zaradi dolžniške krize sprejela obsežen varčevalni načrt, vključno s privatizacijo in prodajo državnega premoženja, v zameno za finančno pomoč. Da bi Grčija izpolnila pogoje, ki jih je postavila evropska trojka (ECB, MDS, Komisija), so grškim vladnim ministrstvom zagotovili »obsežno tehnično pomoč« Evropske komisije in drugih držav članic. Nekateri, med njimi predsednik Euroskupine Jean-Claude Juncker, so izjavili, da bo »suverenost Grčije močno omejena.«[40][41][42] Položaj držav, ki so prejele finančno pomoč (Grčija, Portugalska in Irska), je bil opisan kot varovanec[43][44] ali protektorat[42][45][46] EU, nekateri, na primer Nizozemska, pa so pozivali k formalizaciji položaja.[47]

Integracija več hitrosti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Evropa več hitrosti

Model Evrope dveh (ali več) hitrosti je koncept fleksibilnega povezovanja Evrope. V njem je zapisano, da državam članicam Evropske unije ni nujno, da se že od začetka strinjajo z vsemi nadaljnjimi integracijskimi koraki, ampak da so možne različne ravni sodelovanja. Deloma model vključuje tudi evropske države, ki niso članice EU, zlasti v zvezi z razpravami o sosedski politiki in širitvi EU. Zato vse evropske države nimajo vedno enake stopnje integracije, ampak v različnem obsegu sodelujejo na določenih področjih politike. Ideja o povezovanju več hitrosti je za nekatere, vključno z nekadnjim predsednikom Evropske komisije Jean Claudea Junckerja, ki menijo, da razdvaja evropski projekt, in za druge, kot so manj integrirane države, ki menijo, da bi ostale v ozadju, sporna. Vendar pa jo drugi, kot je francoski predsednik Emmanuel Macron, podpirajo, saj menijo, da pospešuje integracijo.[48][49]

Okrepljeno sodelovanje[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Okrepljeno sodelovanje.

Obstaja več različnih oblik tesnejšega povezovanja v običajnem okviru EU in zunaj njega. Glavni mehanizem je okrepljeno sodelovanje, pri katerem lahko devet ali več držav izkoristi napredek struktur EU na področju, na katerem niso pripravljene sodelovati vse države. Primer tega je Evropski javni tožilec.[50] Podoben mehanizem je stalno strukturno sodelovanje na področju obrambe, v okviru katerega večina držav EU sodeluje na fleksibilien način pri obrambnem sodelovanju. Drugi projekti, kot je evropski fiskalni pakt, potekajo med članicami EU, vendar kot ločena medvladna pogodba zunaj uradnih struktur EU.[51]

Pravica do izvzetja iz prava EU[uredi | uredi kodo]

Nekatere države so v EU manj integrirane kot druge. V večini primerov zato, ker so te države pridobile pravico do izvzetja z določenega področja politike. Med najbolj opaznimi je izstop iz ekonomske in monetarne unije ter (ne)sprejetje evra kot edine zakonite valute. Večina držav zunaj evroobmočja je dolžna uvesti evro, ko so na to pripravljene, vendar je Danska (in pred brexitom Združeno kraljestvo) pridobila pravico, da ohrani svojo neodvisno valuto, dansko krono.

Irska ne sodeluje v Schengenskem sporazumu. Danska je izvzeta iz skupne varnostne in obrambne politike; Danska in Irska sta izvzeta iz policijskih in pravosodnih zadev, Poljska pa je izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah.[52]

Politični sistemi[uredi | uredi kodo]

Sprejem nove države v Unijo je omejen na liberalne demokracije. Freedom House, neprofitna ameriška vladna organizacija, vse države EU ocenjuje kot popolnoma svobodne volilne demokracije.[53] Vse razen štirih so uvrščeni na najvišjo oceno 1,0.[54] Vendar pa natančen politični sistem države ni omejen, saj ima vsaka država svoj sistem, ki temelji na njenem zgodovinskem razvoju.

Več kot polovica držav članic—15 od 27—so parlamentarne republike, šest držav pa je ustavnih monarhij, kar pomeni, da imajo monarha, čeprav politično oblast izvajajo izvoljeni politiki. Večina republik in vse monarhije imajo parlamentarni sistem, v katerem ima vodja države (predsednik ali monarh) pretežno ceremonialno vlogo z rezervnimi pooblastili. To pomeni, da je večina oblasti v rokah tako imenovanega predsednika vlade, ki je odgovoren nacionalnemu parlamentu. V petih preostalih republikah velja polpredsedniški sistem, v katerem si pristojnosti delita predsednik in predsednik vlade, v eni republiki pa velja predsedniški sistem, v katerem je predsednik hkrati vodja države in vlade.

Parlamentarna struktura v državah članicah je različna: 15 enodomnih nacionalnih parlamentov in 12 dvodomnih parlamentov. Predsednik vlade in vlada sta običajno neposredno odgovorna neposredno izvoljenemu spodnjemu domu in potrebujeta njegovo podporo, da ostaneta na položaju—izjemi sta Ciper in Francija s predsedniškima sistemoma. Zgornji domovi so v različnih državah članicah sestavljeni različno: lahko so neposredno izvoljeni, kot poljski senat, posredno izvoljeni, na primer s strani regionalnih zakonodajnih teles, kot avstrijski zvezni svet, ali pa niso izvoljeni, vendar predstavljajo določene interesne skupine, kot slovenski državni svet. Na vseh volitvah v državah članicah se uporablja določena oblika proporcionalne zastopanosti. Najpogostejša vrsta proporcionalne zastopanosti je sistem strankarskih list.[navedi vir]Razlike so tudi v stopnji samouprave podregij države članice. Večina držav, zlasti manjših, je unitarnih, kar pomeni, da je vsa glavna politična moč skoncentrirana na nacionalni ravni. 9 držav dodeljuje moč več lokalnim ravnem oblasti. Avstrija, Belgija in Nemčija so popolne federacije, kar pomeni, da imajo njihove regije ustavno avtonomijo. Danska, Finska, Francija in Nizozemska so federacije, kar pomeni, da imajo nekatere regije avtonomijo, večina pa ne. Španija in Italija imata sistema devolucije, kar pomeni, da regijam zagotavljata avtonomijo, vendar si nacionalna vlada pridržuje zakonsko pravico, da jo prekliče.[55]

Države, kot je Francija, imajo številna čezmorska ozemlja, ki so ostala od nekdanjih imperijev.

Povezovanje med državami[uredi | uredi kodo]

Svet EvropeSchengensko območjeEvropsko združenje za prosto trgovinoEvropski gospodarski prostorEvroobmočjeEvropska unijaCarinska unija Evropske unijeSporazum z EU o kovanju evrovGUAMSrednjeevropski sporazum o prosti trgoviniNordijski svetBaltska skupščinaBeneluksVišegrajska skupinaSkupno potovalno območjeOrganizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanjeDržavna skupnost Rusije in BelorusijeŠvicaIslandijaNorveškaLihtenštajnŠvedskaDanskaFinskaPoljskaČeškaMadžarskaSlovaškaGrčijaEstonijaLatvijaLitvaBelgijaNizozemskaLuksemburgItalijaFrancijaŠpanijaAvstrijaNemčijaPortugalskaSlovenijaMaltaCiperIrskaZdruženo KraljestvoHrvaškaRomunijaBolgarijaTurčijaMonakoAndoraSan MarinoVatikanGruzijaUkrajinaAzerbajdžanMoldavijaArmenijaRusijaBelorusijaSrbijaAlbanijaSeverna MakedonijaBosna in HercegovinaČrna goraKosovo (UNMIK)Supranational European Bodies-sl.svg
O tej sliki
Klikljiv Eulerjev diagram[datoteka], ki prikazuje odnose med različnimi mednarodnimi evropskimi organizacijami in sporazumi. p · p · u · z

Številne sosednje tuje države so močno povezane z EU, kar je podobno elementom članstva. Po odločitvi Norveške, da se ne pridruži EU, je ostala ena od članic Evropskega gospodarskega prostora (EGP) prek Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki vključuje tudi Islandijo, Lihtenštajn in Švico. Švica je zavrnila članstvo v EGP. EGP povezuje te države s trgom EU in nanje razširja t.i. štiri svoboščine. V zameno plačujejo članarino in morajo sprejeti večino področij zakonodaje EU (na katere nimajo neposrednega vpliva). Demokratične posledice tega so komentatorji opisali kot »faks demokracijo« (čakanje na nove zakone, poslane po faksu iz Bruslja, namesto da bi sodelovali pri njihovem oblikovanju).[56]

Drugačen primer je Bosna in Hercegovina, ki je pod mednarodnim nadzorom. Visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino je mednarodni upravitelj, ki ima široka pooblastila nad Bosno in Hercegovino, da bi zagotovil spoštovanje mirovnega sporazuma. Visoki predstavnik je tudi predstavnik EU in ga v praksi imenuje EU. Ker je Bosna in Hercegovina v tej vlogi in ker je njena glavna želja pridružitev EU, je de facto postala protektorat EU. Imenovani predstavnik EU ima pooblastila za sprejemanje zakonodaje ter odpuščanje izvoljenih uradnikov in javnih uslužbencev, kar pomeni, da ima EU večji neposredni nadzor nad Bosno in Hercegovino kot njene države. Po mnenju nekaterih opazovalcev je njena državna zastava podobna zastavi EU.[57]

Podobno kot Bosna in Hercegovina je tudi Kosovo pod močnim vplivom EU, zlasti po de facto prenosu pristojnosti ZN na EU.[dvomljivo] V teoriji Kosovo nadzorujejo misije EU, ki usposabljajo pravosodje in policijo ter pomagajo pri vzpostavljanju državnih institucij. Vendar ima misija EU določena izvršilna pooblastila v državi in je odgovorna za ohranjanje stabilnosti in reda.[58] Tako kot Bosna in Hercegovina je bil tudi Kosovo označeno za »protektorat EU«.[59][60][61]

Vendar pa obstaja tudi izraz pridruženi član, ki je v veliki meri izginil. Občasno se uporablja za države, ki so z EU podpisale pridružitveni sporazum. Pridruženo članstvo ni uradna razvrstitev in državi ne daje pravice do zastopanja pravic prostega gibanja, ki jo omogoča polnopravno članstvo. Izraza v sodobnem kontekstu skorajda ne poznamo, uporabljal pa se je predvsem v zgodnejših obdobjih EU z državami, kot sta Grčija in Turčija. Pridružitveni sporazum Turčije je bil Sporazum iz Ankare iz leta 1963, kar pomeni, da je Turčija tega leta postala pridružena članica.[62][63] Sedanji pridružitveni sporazumi vključujejo stabilizacijsko-pridružitvene sporazume z državami zahodnega Balkana; te države niso več imenovane »pridružene članice«.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Prve države so leta 1952 najprej ustanovile Evropsko skupnost za premog in jeklo, nato pa leta 1958 vzporedno Evropsko gospodarsko skupnost. Čeprav je bila slednja ustanovljena pozneje, jo pogosteje štejemo za neposredno predhodnico EU. Prva je bila vedno članica iste države, nato pa jo je prevzela EU, ki je bila uradno ustanovljena leta 1993.
  1. De facto (čeprav ne de jure) ne vključuje sporni teritorij Turški Ciper in ločilno območje ZN. Glej: Ciperski spor.
  2. Turščina ni uradni jezik Evropske unije.
  3. Ne vključuje avtonomnih regij Grenlandije, ki je leta 1985 zapustila takratno EGS, in Ferskih otokov.
  4. Vključuje Åland, avtonomno regijo na Finskem.
  5. Vključuje čezmorske regije Francosko Gvajano, Gvadelup, Martinik, Mayotte, Reunion, Sveti Bartolomej, Svete Peter in Mihael ter čezmorsko skupnost Sveti Martin. Izključuje čezmorske skupnosti Francosko Polinezijo ter Wallis in Futuno, posebno skupnost Novo Kaledonijo, Clippertonov otok ter francoska južna in antarktična ozemlja.
  6. 3. oktobra 1990 so države nekdanje Nemške demokratične republike pristopile k Zvezni republiki Nemčiji in tako samodejno postale del EU.
  7. Luksemburščina ni uradni jezik Evropske unije.
  8. Ne vključuje treh posebnih nizozemskih občin (Bonaire, Sveti Evstahij in Saba). Izključene so tudi tri druge države, ki sestavljajo Kraljevino Nizozemsko (Aruba, Curaçao in Sveti Martin).
  9. Frizijščina ni uradni jezik Evropske unije.
  10. Vključuje avtonomni regiji Azori in Madeira.
  11. Mirandščina je uradno priznan manjšinski jezik. Zakon določa njegovo promocijo in dovoljuje njegovo uporabo za lokalne zadeve v občini Miranda do Douro. Ni uradni jezik Evropske unije.
  12. Vključuje avtonomno skupnost Kanarski otoki, avtonomni mesti Ceuta in Melilla ter ozemlja, ki sestavljajo plazas de soberanía.
  13. Baskovščina, katalonščina/valencijščina, okcitanščina in galicijščina so na svojih ozemljih uradni jeziki skupaj s kastiljsko španščino, kar v omejenih okoliščinah omogoča njihovo uporabo v institucijah EU. [11]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Population on 1st January by age, sex and type of projection". Eurostat. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 March 2020. Pridobljeno dne 1 February 2020.
  2. Predloga:Cite act
  3. at purchasing power parity, per capita, in international dollars (rounded)
  4. "IMF". www.imf.org (angleščina). Pridobljeno dne 5 December 2020.
  5. "worldbank.org".
  6. "Human Development Report 2020" (PDF). United Nations. Pridobljeno dne 12 August 2021.
  7. Anonymous (5 July 2016). "Living in the EU - European Union - European Commission". European Union. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 April 2017. Pridobljeno dne 26 April 2017.
  8. "Statistics Portugal - Web Portal". www.ine.pt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 November 2018. Pridobljeno dne 10 June 2019.
  9. "Portugal tem 92.212 quilómetros quadrados, por enquanto... - Sociedade - PUBLICO.PT". 5 October 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 October 2012.
  10. "Índice de Gini (percentagem)". www.pordata.pt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 February 2020. Pridobljeno dne 1 February 2020.
  11. "Regional and minority languages in the European Union" (PDF) (PDF). European Parliament Members' Research Service. September 2016. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 17 May 2018. Pridobljeno dne 16 January 2019.
  12. Regional policy & outermost regions Arhivirano 16 September 2011 na Wayback Machine., European Commission
  13. "Council Directive 2013/61/EU of December 2013" (PDF). 17 December 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 January 2014. Pridobljeno dne 1 January 2014.
  14. "OECD Glossary of Statistical Terms - EU21 Definition". stats.oecd.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 October 2013. Pridobljeno dne 13 August 2019.
  15. Vértesy, László (2018). "Macroeconomic Legal Trends in the EU11 Countries" (PDF). Public Governance, Administration and Finances Law Review. 3. No. 1. 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12 August 2019. Pridobljeno dne 13 August 2019.
  16. Loichinger, Elke; Madzarevic-Sujster, Sanja; Vincelette, Gallina A.; Laco, Matija; Korczyc, Ewa (1 June 2013). "EU11 regular economic report" (angleščina): 1–92. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 August 2019. Pridobljeno dne 13 August 2019. Navedi journal zahteva |journal= (pomoč)
  17. "Who are the "A8 countries"?" (angleščina). 24 April 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 May 2020. Pridobljeno dne 1 March 2020.
  18. "Accession criteria". Europa. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 February 2008. Pridobljeno dne 25 August 2008.
  19. 19,0 19,1 Suspension clause Arhivirano 22 December 2017 na Wayback Machine., Europa glossary. Retrieved 22 December 2017
  20. 20,0 20,1 Athanassiou, Phoebus (December 2009) Withdrawal and Expulsion from the EU and EMU, Some Reflections Arhivirano 20 January 2013 na Wayback Machine. (PDF), European Central Bank. Retrieved 8 September 2011
  21. Elgot, Jessica (2 October 2016). "Theresa May to trigger article 50 by end of March 2017". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 October 2016. Pridobljeno dne 22 October 2016.
  22. Could a ‘reverse Greenland’ arrangement keep Scotland and Northern Ireland in the EU? Arhivirano 22 October 2016 na Wayback Machine., London School of Economics 7 July 2016
  23. Happold, Matthew (1999) Scotland Europa: independence in Europe? Arhivirano 22 October 2013 na Wayback Machine., Centre for European Reform. Retrieved 14 June 2010 (PDF)
  24. The Internal Enlargement of the European Union, Centre Maurits Coppieters Foundation "arhivska kopija" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2014-08-03. Pridobljeno dne 2022-09-30. (PDF)
  25. "英語ぺらぺら君中級編で余った時間を有効活用する". www.euinternalenlargement.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 April 2012. Pridobljeno dne 25 July 2013.
  26. "Confirmation of UK Government agreement to Article 50 extension". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 April 2019. Pridobljeno dne 1 April 2019.
  27. "Brexit: MPS back Boris Johnson's plan to leave EU on 31 January". BBC News. 20 December 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 September 2020. Pridobljeno dne 2 August 2020.
  28. "Brexit: European Parliament overwhelmingly backs terms of UK's exit". BBC News. 29 January 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 January 2020. Pridobljeno dne 2 August 2020.
  29. Predloga:Citae web
  30. "European Union – Guide". politics.co.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 August 2014. Pridobljeno dne 14 May 2016. Member states take it in turns to assume the presidency of the Council of Ministers for six months at a time in accordance with a pre-established rota.
  31. "The European Parliament: Historical Background". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 March 2016. Pridobljeno dne 14 May 2016.
  32. "Previous UK European elections". BBC News. 2 June 1999. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 April 2003. Pridobljeno dne 14 May 2016. The 1951 treaty which created the European Coal and Steel Community (a precursor to the European Economic Community and later European Union) provided for a representative assembly of members drawn from the participating nations' national parliaments. In June 1979, the nine EEC countries held the first direct elections to the European Parliament.
  33. "Governing Council". European Central Bank. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 February 2019. Pridobljeno dne 14 May 2016.
  34. Peel, Q; et al. (26 March 2010). "Deal shows Merkel has staked out strong role]". Financial Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 June 2010. Pridobljeno dne 15 June 2010.
  35. Cooper, Robert (7 April 2002) Why we still need empires Arhivirano 21 June 2011 na Wayback Machine., The Guardian (London)
  36. ECJ opinion on Costa vs ENEL Arhivirano 17 October 2012 na Wayback Machine. Eur-Lex
  37. Judgment of the Court of 15 July 1964. Flaminio Costa v E.N.E.L. Reference for a preliminary ruling: Giudice conciliatore di Milano - Italy. Case 6-64. Arhivirano 29 December 2017 na Wayback Machine., Eur-Lex
  38. Consolidated versions of the Treaty on European Union and the Treaty on the Functioning of the European Union - Tables of equivalences Arhivirano 27 December 2017 na Wayback Machine., Eur-Lex
  39. As outlined in Title I of Part I of the consolidated Treaty on the Functioning of the European Union
  40. Kirschbaum, Erik (3 July 2011) Kirschbaum, Erik (3 July 2011). "Greek sovereignty to be massively limited: Juncker". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 October 2015. Pridobljeno dne 1 July 2017.
  41. Mahony, Honor (4 July 2011) Greece faces 'massive' loss of sovereignty Arhivirano 7 July 2011 na Wayback Machine., EUobserver
  42. 42,0 42,1 Athens becomes EU 'protectorate' Arhivirano 13 July 2011 na Wayback Machine. To Ethnos via PressEurop 4 July 2011
  43. Fitzgerald, Kyran (15 October 2011) Reform agenda’s leading light Arhivirano 23 September 2020 na Wayback Machine., Irish Examiner
  44. Coy, Peter (13 January 2011) If Demography Is Destiny, Then India Has the Edge Arhivirano 6 August 2011 na Wayback Machine., Bloomberg
  45. Mahler et al (2 September 2010) How Brussels Is Trying to Prevent a Collapse of the Euro Arhivirano 10 October 2011 na Wayback Machine., Der Spiegel
  46. The Economic Protectorate Arhivirano 8 November 2011 na Wayback Machine., Open Europe (4 February 2010)
  47. Phillips, Leigh (7 September 2011). "Netherlands: Indebted states must be made 'wards' of the commission or leave euro". EU Observer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 October 2011. Pridobljeno dne 17 October 2011.
  48. Eder, Florian (13 September 2017). "Juncker to oppose multispeed Europe". Politico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 December 2017. Pridobljeno dne 29 December 2017.
  49. Macron revives multi-speed Europe idea Arhivirano 29 December 2017 na Wayback Machine., EUObserver 30 August 2017
  50. 20 member states confirm the creation of a European Public Prosecutor's Office Arhivirano 16 March 2018 na Wayback Machine., General Secretariat of the Council 12 October 2017
  51. Defence cooperation: Council establishes Permanent Structured Cooperation (PESCO), with 25 member states participating Arhivirano 25 December 2017 na Wayback Machine., General Secretariat of the Council 11 December 2017
  52. Opting out Arhivirano 29 December 2017 na Wayback Machine., Eur-lex
  53. "Freedom in the World 2018: Democracy in Crisis". Freedom House. 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 October 2019. Pridobljeno dne 15 April 2018.
  54. "Freedom in the World 2018: Table of Country Scores". Freedom House. 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 April 2018.
  55. McGarry, John (2010). Weller, Marc; Nobbs, Katherine (ur.). Asymmetric Autonomy and the Settlement of Ethnic Conflicts. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. str. 148–179. ISBN 978-0-8122-4230-0. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  56. Ekman, Ivar (27 October 2007). "In Norway, EU pros and cons (the cons still win)". International Herald Tribune. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 June 2006. Pridobljeno dne 30 August 2008.
  57. "Bosnia's 'Foreign' Flag Still Draws Mixed Feelings". Balkan Insight. 6 December 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 July 2020. Pridobljeno dne 1 April 2020.
  58. Kurti, Albin (2 September 2009). "Comment: Causing damage in Kosovo". EUobserver. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 September 2009. Pridobljeno dne 2 September 2009.
  59. Judah, Tim (18 February 2008) Kosovo: the era of the EU protectorate dawns Arhivirano 22 December 2011 na Wayback Machine., European Union Institute for Security Studies
  60. 'Kosovo Is not Independent, It Is an EU Protectorate' Arhivirano 22 November 2011 na Wayback Machine., Der Spiegel (19 February 2008)
  61. Independence day Arhivirano 20 January 2016 na Wayback Machine., The Economist (17 February 2008)
  62. "EUTurkey relations". EurActiv. 14 November 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 July 2008. Pridobljeno dne 4 March 2010.
  63. "Turkey's Tigers, Report Card: Turkey and EU Membership?: Introduction". Public Broadcasting Service. 10 June 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 April 2010. Pridobljeno dne 4 March 2010.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]