Združene države Evrope

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Doprsni kip Victorja Huga v palači Bourbon (državni zbor) v Parizu. V ozadju je njegov citat, povzet iz govora na Mirovnem kongresu v Parizu 1849:

"Prišel bo dan ... ko se boste vsi vi, vsi narodi celine, ne da bi izgubili svoje značilnosti in svojo čudovito izvirnost, neločljivo združili v nekakšno višjo enotnost in oblikovali evropsko bratstvo"

Združene države Evrope (ZDE), Evropska država, Evropska superdržava, Evropska federacija ali Federalna Evropa so podobni hipotetični scenariji ene same suverene države v Evropi (torej superdržave ), organizirane kot federacija, podobna Združenim državam Amerike, kot so jo opredelili razni politologi, politiki, geografi, zgodovinarji, futurologi in pisatelji fikcije. Čeprav Evropska unija (EU) trenutno uradno ni federacija, različni akademski opazovalci menijo, da ima značilnosti federalnega sistema.

Izraz superdržava najpogosteje uporabljajo evroskeptiki, zlasti tisti v Združenem kraljestvu. Izraz se uporablja predvsem kot kritika nadaljnje integracije Evropske unije, ki bi posledično lahko vodila do izgube nacionalne suverenosti.[1] Se pa izraz v britanskem tisku občasno uporablja tudi v pozitivnem smislu.[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodnje omembe[uredi | uredi kodo]

Ideje o združevanju ozemelj evropske celine pod enotno vladavino imajo dolgo zgodovino. Glavni primeri tega so hegemonija Rimskega cesarstva, pa cesarstva Karla Velikega in Sveto rimskega cesarstva. V začetnih fazah pojava te ideje je nihče ni obravnaval kot postopek združevanja skupnosti in kolektivnega upravljanja. Glavni cilj je bila le želja po povečanju ozemlja. Sčasoma so pod ciljem poenotenja versko integriteto začeli obravnavati kot protiutež muslimanskim državam, kasneje pa tudi protestantskim.

Ideja evropskega združevanja se je nadalje razvijala v dobi razsvetljenstva, ko se je dokončno prenehala identificirati z versko komponento. Nadomestili so ga novi pogledi in koncepti, ki temeljijo na humanizmu in demokraciji. Tudi v tem obdobju so se razširile ideje, povezane z razvojem projektov za zagotavljanje miru v Evropi, katerih izvajanje je zahtevalo oblikovanje vseevropskih institucij.

Evropski raziskovalci in zgodovinarji so nagnjeni k temu, da je ideja o Evropi kot posebnem svetu povezana z imenom kalvinističnega filozofa in pravnika nemškega izvora, Johannesa Altusiusa. Ta velja za ustanovitelja enega prvih integracijskih konceptov. Postavil je teoretične temelje za procese evropskega združevanja, torej za federalistične teorije. V tistih časih so verjeli, da je sam obstoj države in njenih lastnih interesov glavni vzrok za meddržavne interese in konflikte. Zato so se zagovorniki tako imenovane "Združene Evrope" zavzeli za ustanovitev nadnacionalne enote.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Farage, Nigel (19 junij 2000). "The EU and what it costs you". Sovereignty Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 Avgust 2004. Pridobljeno dne 29 januarja 2016 – via the Wayback Machine. On the table is the abolition of our national veto in 39 more aspects of legislative competence, a plan to give the EU its own national identity, the creation of a "single judicial space" and further moves to develop the EU's own defence and foreign policy, with plans eventually to create a European army. There can be no doubt about it. The plan is to create a European superstate.
  2. Simms, Brendan; Rüger, Korbinian (4 November 2015). "Britain should want Europe to become a superstate". The Daily Telegraph. Pridobljeno dne 29 januarja 2016.