Institucije Evropske unije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Evropska unija
Flag of Europe.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
Evropske unije


Trije stebri

Steber I: Evropska skupnost
Steber II: Skupna zunanja in varnostna politika
Steber III: Policijsko in sodno sodelovanje


Politične ustanove

Komisija

Predsednik:  (Jean-Claude Juncker)
Barosova komisija

Svet ministrov in Evropski svet

Predsedništvo:  (Slovaška)

Parlament

Predsednik:  (Antonio Tajani)
Evroposlanci
Volilne enote in volitve
Politične skupine
Odbori

Sodstvo

Sodišče Evropskih skupnosti
Sodišče prve stopnje
Sodišče za uslužbence


Računsko sodstvo

Računsko sodišče Evropske unije


Finančna telesa

Evropska centralna banka
Evropska investicijska banka
Evropski investicijski sklad


Svetovalna telesa

Ekonomsko-socialni odbor
Odbor regij


Decentralizirana telesa

Agencije EU


Zakonodaja
Pravni red
Postopek
Pogodbe
Predpisi · direktive · odločitve
Priporočila · mnenja

Z EU povezane teme
Ekonomska in monetarna unija
Širitev
Zunanji odnosi
Vseevropske politične stranke


Grafični prikaz organiziranosti institucij
Grafični prikaz interakcij in funkcioniranja evropskih institucij (v francoščini)

Institucije Evropske unije predstavlja sedem izvršnih teles Evropske unije (EU). Naštete so v 13. členu Pogodbe o Evropski uniji ter vključujejo Evropski parlament, Evropski svet, Svet Evropske unije, Evropsko komisijo, Sodišče Evropskih skupnosti, Evropsko centralno banko in Računsko sodišče.[1] Razlikujejo se od agencij Evropske unije.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Večina institucij EU je bila ustanovljenih z Evropsko skupnostjo leta 1958. Večina sprememb od takrat je šla v smeri podeljevanja več moči Evropskemu parlamentu in manj Svetu. Vloga Komisije je pogosto bila posredovanje med dvema in je služila kot jeziček na tehtnici.[2]

Vendar Komisija postaja čedalje bolj odgovorna Parlamentu: leta 1999 je parlament izsilil odstop Santerja Commissioneja[3] in Barrosovo komisijo leta 2004 prisilil k spremembam pri predlaganih kandidatih.[4]

Razvoj institucij s postopnimi spremembami pogodb in dogovorov, je dokaz, da je strukturna evolucija EU bila brez "dokončnega načrta". Nekateri glede institucij trdijo podobno, kot Tom Reid, novinar pri Washington Postu, ki je dejal, da "ne bi nihče namerno oblikoval tako zapletene in odvečne vlade, kot jo ima EU".[5]

Razvoj s Pariško pogodbo[uredi | uredi kodo]

Prve institucije so bile ustvarjene na začetku petdesetih let 20. stoletja, z nastankom Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), ki je temeljila na Schumanovi deklaraciji, med šestimi državami podpisnicami. Cilj ESPJ je bil, da združi premogovno in jeklarsko industrijo, ki igrata pomembno vlogo v vojni, pod nadzor supranacionalistične oblasti s ciljema zagotavljanja miru in gospodarskega napredka. Ustanovljene so bile prve institucije. Osrednja institucija je bila "Visoka oblast" s supranacionalnimi močmi v skupnosti. Zakonodaja, ki jo je uveljavljala ta institucija, je bila opazovana s strani Sodišča Evropskih skupnosti, ki je zagotavljalo, da se je spoštovala, in ki je o njej razsojalo.[6]

Med pogajanji sta bili ustanovljeni še dve nadzorniški instituciji, ki bi naj služili kot protiutež Visoki oblasti. "Skupščina", kot jo je predlagal Jean Monnet, bi spremljala in nadzirala Visoko oblast. Da bi imela demokratično legitimnost, je bila sestavljena iz 78 nacionalnih poslancev.[7] Druga institucija je bila Svet Ministrov, za katero so se zavzemale predvsem manjše države. Predstavljala naj bi intragovernmentalistični del in bi skrbela za večje usklajevanje med nacionalnimi zakonodajami ter tistimi, ki so bile predlagane s strani Visoke Oblasti.[8]

Ustanovitev in spremembe[uredi | uredi kodo]

Leta 1957 je Rimska pogodba vzpostavila dve podobni skupnosti za ustvarjanje enotnega skupnega trga (Evropska gospodarska skupnost) in za sodelovanje pri jedrski energiji (EURATOM). Te tri institucije so si delile Sodišče Evropskih skupnosti, vendar so imele ločene svete in Visoke oblasti, ki so se v teh skupnostih imenovale komisije. Francoska vlada je postajala skeptična glede supranacionalizma in je želela omejiti moč Visoke oblasti v novih skupnostih. To so želeli doseči tako, da bi dali svetu večjo vlogo pri nadzoru izvrševanja.[9][10][11]

Tri skupnosti so se z Združitveno pogodbo, podpisano leta 1967, združile v Evropske skupnosti. Institucije so se prenesle iz Evropske gospodarske skupnosti (tako je komisija te skupnosti postala neposredni predhodnik trenutne komisije).[10]

S podpisom Rimske pogodbe, bi skupščina (ki se je sprva preimenovala v Parlamentarno skupščino, kasneje pa v Evropski parlament), naj bila izvoljena, a je Svet uspel to preložiti vse do leta 1979. Od takrat je pridobil več moči z nasledstvenimi pogodbami.[12] Maastrichtska pogodba je ravno tako povečala moč Sveta in mu dala ključno vlogo v tristebrnem sistemu EU, ki je temeljil na intergovernmentalnih principih.[9]

Lizbonska pogodba, ki je v veljavo vstopila leta 2009, je združila skoraj vsa področja (vključno s proračunom) s postopkom soodločanja (preimenovan "običajni zakonodajni postopek") in na ta način povečala moč Parlamenta. Pravila porazdelitve sedežev v parlamentu so se tudi spremenila v formuliran sistem.[13][14] Mesto Visokega predstavnika se je združilo z mestom Evropskega komisarja za zunanje zadeve in se pridružilo Komisiji. Imenovanje Predsednika Komisije je tako postalo odvisno od zadnjih volitev v EU. Svet ministrov je sprejel določbe, kjer je bolj štela kvalificirana večina, Evropski svet pa je postal ločena institucija s stalnim predsednikom. Sodišču Evropskih skupnosti so v manjši meri spremenili ime ter izvedli nekatere manjše prilagoditve, Centralna banka pa je postala polnopravna institucija.[15]

Pregled[uredi | uredi kodo]

Tri institucije, ki so odgovorne za sprejemanje zakonov in sprejemanje odločitev tvorijo ožji institucionalni trikotnik.[16] To so Svet Evropske unije, Evropska komisija in Evropski parlament. V ožji okvir še spadata Evropski svet in Sodišče EU, čeprav nista del institucionalnega trikotnika. V širši okvir trikotnika spadajo svetovalna telesa kot sta Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, nadzorni in preiskovalni organe kot sta Računsko sodišče in Varuh človekovih pravic ter operativne institucije kot sta Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka ter Agencije Evropske unije (ki so del širšega okvira institucionalnega trikotnika, vendar niso institucije EU).[17][18][19]

Institucije Evropske unije[20]
Council of the European Union.svg
Evropski svet

- Daje pobude in direktive -

Council of the European Union.svg
Svet Evropske unije

- Zakonodajna oblast -

Europarl logo.svg
Evropski parlament

- Zakonodajna oblast -

European Commission Logo.gif
Evropska komisija

- Izvršilna oblast -

Člani Evropskega sveta 2011
EU Council room
Evropski parlament
Zgradba sedeža Evropske komisije
  • skupaj s parlamentom predstavlja zakonodajno oblast
  • s parlamentom si deli nadzor nad proračunom
  • zagotavlja koordinacijo ekonomske in socialne politike in usmerja Skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP)
  • sklepa mednarodne pogodbe
  • sedež v Bruslju
  • skupaj s Svetom deluje kot del zakonodajne oblasti
  • s Svetom si deli nadzor nad proračunom in ga potrjuje
  • izvaja demokratičen nadzor nad institucijami, vključno z Evropsko komisijo, katere člane potrdi
  • plenarna zasedanaj tudi v Strasbourgu, v glavnem zaseda v Bruslju
  • predstavlja izvršilno oblast
  • Parlamentu in Svetu daje predloge za novo zakonodajo
  • implementira zakonodajo
  • upravlja s proračunom
  • zagotavlja skladnost z Evropskim pravom ("varuh pogodb")
  • se pogaja o mednarodnih pogodbah
  • sedež v Bruslju
Emblem of the Court of Justice of the European Union.svg
Sodišče Evropskih skupnosti

- Sodna oblast -

Logo European Central Bank.svg
Evropska centralna banka

- Centralna banka -

CURIA RATIONUM logo.svg
Evropsko računsko sodišče

- Nadzor nad financami -

ECJ room
European Central Bank
ECA building
  • zagotavlja, da se pravo EU interpretira in pravilno izvaja v vseh državah članicah
  • ima moč odločanja o sporih med državami članicami, institucijami, podjetji in posamezniki
  • sedež v Luksemburgu
  • izvaja nadzor nad vsemi transakcijami ter zagotavlja njihovo legalnost in pravilnost
  • preverja vse dohodke in stroške
  • nadzoruje pravilnost implementacije proračuna
  • sedež v Luksemburgu

Seznam[uredi | uredi kodo]

Obstajajo tri politične institucije, ki imajo izvršilno in zakonodajno moč v Uniji. Svet Evropske unije predstavlja vlade, Parlament predstavlja državljane in Evropska komisija zastopa evropske interese.[21] Dejansko Svet Evropske unije, evropski Parlament ali kdo drug, predlaga zahtevo za zakonodajo Komisiji. Komisija nato ustvari osnutek zakonodaje in ga predstavi Parlamentu in Svetu Evropske unije, ki morata v večini primerov dati svoje soglasje. Čeprav je narava tega odvisna od zakonodajnega postopka v uporabi, ko je potrjena in podpisana s strani obeh teles, postane zakon.[22] Komisija ima dolžnost, da zagotovi, da se ta zakonodaja izvaja, da skrbi za dnevne posle Unije ter da v primeru da nekdo krši zakonodajo, to zadevo preda Sodišču. Izdaja Uradnega imenika Evropske Unije leta 2014 kaže, da je 33% uradnikov na višjih stopnjah žensk.[23]

Evropski parlament[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Evropski parlament

Evropski parlament (EP) si deli zakonodajno moč in nadzor nad proračunom s Svetom Evropske unije (ne sme se ga zamenjevati z Evropskim svetom). Njegovih 751 članov je izvoljenih vsakih pet let na splošnih volitvah in se v parlamentu združujejo glede na politično pripadnost. Predstavljajo skoraj 500 milijonov državljanov (kar predstavlja drugo največje demokratično volilno telo na svetu) in so edini organ Unije, ki je izvoljeno na neposrednih volitvah. Kljub temu, da je parlament del enega izmed dveh zakonodajnih organov unije, ima v nekaterih pomembnih zadevah manjšo moč v primerjavi s Svetom in nima pristojnosti zakonodajne pobude. Vendar pa je v njegovi pristojnosti nadzor Komisije, nekaj kar ni v pristojnosti Sveta. Njegova demokratična narava in rast pristojnosti sta ga po mnenju nekaterih naredila enega izmed najmočnejših zakonodajalskih organov na svetu.[24]

Predsednik parlamenta je Martin Schulz (S&D/PES), ki so ga člani parlamenta izvolili leta 2012.

Evropski svet[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Evropski svet
Evropski svet, sestavljen iz vodij držav ali nacionalnih vlad, daje usmeritve Uniji
Evropski svet, sestavljen iz vodij držav ali nacionalnih vlad, daje usmeritve Uniji

Evropski Svet je skupina voditeljev držav ali vlad držav članic EU. Sestaja štirikrat letno, da pripravi agendo in splošne usmeritve Unije. Po vsakem srečanju predloži poročilo Parlamentu. Predsednik Evropskega Sveta je oseba, ki je odgovorna za vodenje in nadaljevanje dela institucije, ki je bila opisana kot najvišje politično telo Evropske unije.[25]

Trenutni predsednik je Donald Tusk.

Svet Evropske unije[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Svet Evropske unije

Svet Evropske unije (neuradno znan kot Sveta ministrov ali kar Svet) je organ, ki ima zakonodajna in nekatera omejena izvršilna pooblastila, in je tako glavni organ odločanja v Uniji. Njegovo predsedstvo rotira med državam članicam vsakih šest mesecev, vendar tri predsedstva sodelujejo na skupnih programih. To telo je ločeno od Evropskega sveta, ki je podobno telo, vendar sestavljeno iz nacionalnih voditeljev.[26]

Svet sestavlja osemindvajset nacionalnih ministrov (eden za vsako državo članico), vendar se sestaja v različnih oblikah, odvisno od teme. Če je obravnavana tema na primer kmetijstvo, je Svet sestavljen iz nacionalnih ministrov vseh držav članic, ki so pristojni za kmetijstvo.

Predstavljajo svoje vlade in odgovarjajo lastnim nacionalnim političnim sistemom. Glasovi so sprejeti bodisi soglasno bodisi z večino, ki je sorazmerna glede na število prebivalcev posaemznih držav. V teh različnih oblikah, si Svet deli zakonodajno moč in nadzor nad proračunom skupaj s Parlamentom, vodi pa tudi Skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP).[27]

Svetu od 1. julija 2016 predseduje Slovaška.

Komisija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Evropska komisija

Evropska komisije (EK) predstavlja izvršno oblast Unije. Je organ, sestavljen iz predstavnikov držav članic. Trenutno sestavo predstavlja 28 članov. Komisija je zasnovana tako, da je neodvisna od nacionalnih interesov. Organ je odgovoren za pripravo vse zakonodaje Evropske Unije in ima skoraj monopol nad tem, da predlaga novo zakonodajo.[28] Vodi tudi dnevne posle Unije in ima dolžnost uveljavljanja zakonodaje in pogodb (v tej vlogi, je znan kot "Varuh pogodb").[21]

Komisijo vodi predsednik, imenovan s strani Sveta (v praksi Evropskega Sveta) in potrjen s strani Parlamenta. Preostalih 27 komisarjev, imenujejo države članice, o čemer se posvetujejo s predsednikom ter imajo vsaka svoj portfelj, ki jim ga predsednik Komisije določi. Svet nato sprejme ta seznam kandidatov za komisarje. Soglasje glede članstva Komisije ni področje, kjer bi bilo zahtevano soglasje, ampak se ga določi v skladu z glasovanjem s kvalificirano večino. Evropski parlament nato zasliša kandidate za komisarje ter o njih glasuje. Zaslišanja posameznih kandidatov so opravljena ločeno, na koncu pa se glasuje o potrditvi komisije kot celote in ne o potrditvi posameznih komisarjev. Ko Parlament odobri komisijo, sme ta pričeti z delovanjem.[29] Trenutni predsednik Komisije je Jean-Claude Juncker (EPP); njegova komisija je bil izvoljena leta 2014.[30]

Sodišče pravice Evropske unije[uredi | uredi kodo]

Sodišče pravice Evropske Unije (Sodišče Evropske unije) predstavlja sodno vejo oblastu EU. Odgovorno je za interpretacijo prava EU in pogodb. Sestavljajo ga: Sodišče pravice, Splošno sodišče in Sodišče za uslužbence EU.

Sodišče se nahaja v Luksemburgu.

Evropska centralna banka[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Evropska centralna banka
Sedež Evropske centralne banke do leta 2014

Evropska centralna banka (ECB) je centralna banka za evroobmočje (torej za države, ki so sprejele valuto euro) in ima nadzor nad monetarno politiko tega območja, vzdržuje cene in podpira splošno splošno ekonomsko politiko Unije in njene cilje.

Je središče evropskega sistema centralnih bank , ki zajema vse evropske nacionalne banke. Banko upravlja na nadzorni odbor guvernerjev nacionalnih bank in predsednik.[31][32]

ECB se nahaja v Frankfurtu.

Trenutni predsednik je Mario Draghi.

Računsko sodišče[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Računsko sodišče

Evropsko računsko sodišče kljub svojemu imenu nima izključne pristojnosti. Zagotavlja, da se sredstva iz proračuna Unije pravilno razporejajo. Izdaja letna poročila in jih poda Svetu in Parlamentu. Parlament se na podlagi tega odloči, če bo potrdil izvajanje proračuna s strani Komisije. Sodišče izda tudi mnenja in predloge za finančno zakonodajo in za ukrepe za boj proti goljufijam.[33]

Računsko sodišče je bilo ustanovljen leta 1975 kot neodvisna institucija zaradi problematike goljufij v Evropski uniji. Sestavljajo ga en član iz vsake članice, ki ga Svet imenuje vsakih šest let. Eden od njih je na vsaka tri leta izvoljen za predsednika sodišča. Trenutni predsednik je Vítor Manuel da Silva Caldeira.[33]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Consolidated versions of Treaty on European Union and of Treaty on the Functioning of the European Union" (PDF). Eur-lex. Pridobljeno dne 1 December 2009. 
  2. ^ Hoskyns, Catherine; Michael Newman (2000). Democratizing the European Union: Issues for the twenty-first Century (Perspectives on Democratization. Manchester University Press. ISBN 978-0-7190-5666-6. 
  3. ^ Topan, Angelina (30 September 2002). "The resignation of the Santer-Commission: the impact of 'trust' and 'reputation'" (PDF). European Integration Online Papers. Pridobljeno dne 12 June 2007. 
  4. ^ Tobais, Troll (2 November 2004). "We have to democratise procedures". Café Babel. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 November 2005. Pridobljeno dne 12 June 2007. 
  5. ^ Reid, Tom (2004). The United States of Europe. London: Penguin Books. str. 272. ISBN 0-14-102317-1. 
  6. ^ "Treaty establishing the European Coal and Steel Community, ECSC Treaty". Europa (web portal). Pridobljeno dne 9 October 2007. 
  7. ^ http://www.cvce.eu/obj/european_parliament-en-ad6a0d57-08ef-427d-a715-f6e3bfaf775a.html
  8. ^ http://www.cvce.eu/obj/european_parliament-en-ad6a0d57-08ef-427d-a715-f6e3bfaf775a.html
  9. ^ 9,0 9,1 "Council of the European Union". CVCE. Pridobljeno dne 19 April 2013. 
  10. ^ 10,0 10,1 "Merging of the executives". CVCE. Pridobljeno dne 19 April 2013. 
  11. ^ "European Commission". CVCE. Pridobljeno dne 19 April 2013. 
  12. ^ "European Parliament". CVCE. Pridobljeno dne 19 April 2013. 
  13. ^ "Draft treaty modifying the treaty on the European Union and the treaty establishing the European community" (PDF). Open Europe. 24 July 2007. Pridobljeno dne 28 July 2007. 
  14. ^ "The Institutions of the Union". Europa (web portal). Pridobljeno dne 18 September 2007. 
  15. ^ https://www.ecb.europa.eu/ecb/orga/independence/html/index.en.html
  16. ^ https://europa.eu/european-union/topics/institutional-affairs_en
  17. ^ https://europa.eu/european-union/topics/institutional-affairs_en
  18. ^ http://hum.port.ac.uk/europeanstudieshub/learning/module-1-understanding-eu-institutions/introduction-to-study-of-the-european-union-institutions/the-institutional-triangle/
  19. ^ https://www.members.eyp.org/sites/default/files/institutionaltriangle.pdf
  20. ^ Consolidated version of the Treaty on European Union/Title III: Provisions on the Institutions
  21. ^ 21,0 21,1 "Institutions: The European Commission". Europa (web portal). Pridobljeno dne 25 June 2007. 
  22. ^ "Parliament's powers and procedures". European Parliament. Pridobljeno dne 12 June 2007. 
  23. ^ "What’s the Gender Gap in the European Union Whoiswho?". GenderGapGrader. 9 September 2014. Pridobljeno dne 9 September 2014. 
  24. ^ "Parliament's powers and procedures". European Parliament. Pridobljeno dne 12 June 2007. 
  25. ^ van Grinsven, Peter (September 2003). "The European Council under Construction" (PDF). Netherlands Institution for international Relations. Pridobljeno dne 16 August 2007. 
  26. ^ "Institutions: The Council of the European Union". Europa (web portal). Pridobljeno dne 25 June 2007. 
  27. ^ "Institutions: The Council of the European Union". Europa (web portal). Pridobljeno dne 25 June 2007. 
  28. ^ The Lisbon Treaty gives the European Parliament and the member states the right to ask the Commission to submit bills, and NGOs and other organisations do so also; only 10% of all legislative proposals come only from the Commission.
  29. ^ "The European Commission". europa.eu. Pridobljeno dne 1 December 2010. 
  30. ^ "European Commission". European Commission. Pridobljeno dne 7 June 2011. 
  31. ^ "Draft treaty modifying the treaty on the European Union and the treaty establishing the European community" (PDF). Open Europe. 24 July 2007. Pridobljeno dne 28 July 2007. 
  32. ^ "ECB, ESCB and the Eurosystem". European Central Bank. Pridobljeno dne 2 September 2007. 
  33. ^ 33,0 33,1 "Institutions: Court of Auditors". Europa (web portal. Pridobljeno dne 8 February 2010. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]