Trije stebri Evropske unije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Trije stebri Evropske unije je izraz, ki se uporablja za prikaz kako se lahko gradijo različne oblike sodelovanja znotraj Evropske unije, glede na to za katero področje politike gre in v kateri del Pogodbe o Evropski skupnosti (Maastrichtska pogodba) spada določeno sodelovanje. To so v bistvu odločbe v Pogodbi o Evropski skupnosti iz treh ločenih političnih področij - o skupni zunanji in varnostni politiki ter na področju pravosodja in notranjih zadev.

Za prikaz razlik med različnimi oblikami sodelovanja znotraj treh področij EU, tudi znotraj posameznega telesa, se uporablja zgradba podobna grškemu templju, z tremi stebri, ki vsak predstavlja različno področje politike. Vse tri stebre drži skupaj skupna streha in skupni temelji.

Trije stebri[uredi | uredi kodo]

Če Svet tako odloči, lahko uporabi »most Skupnosti«, da določene zadeve prenese s tretjega na prvi steber.

  1. Prvi steber ali 'Evropska skupnost' (tudi »domena Skupnosti«) zajema večino skupnih politik in spada v pristojnost Komisije, Parlamenta in Sveta.
  2. Drugi steber ali 'Skupna zunanja in varnostna politika' (CFSP) predstavlja skupno zunanjo in varnostno politiko, kjer odločitve sprejema Svet sam.
  3. Tretji steber ali 'Policijsko in sodno sodelovanje' (PJCC) predstavlja policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, kjer odločitve sprejema izključno Svet.
Evropska unija
  Prvi steber   Drugi steber   Tretji steber  
Evropska skupnost (EC) Skupna zunanja in varnostna politika (CFSP) Policijsko in sodno sodelovanje v kazenskih zadevah (PJCC)

Zunanja politika:

Varnostna politika:

 

Trije stebri z enotnim institucionalnim okvirom EU odsevajo razlike med delovanjem in sprejemanjem odločitev v EU. Za prvi steber je značilen prenos suverenosti držav članic na Evropsko skupnost in Evropsko skupnost za atomsko energijo (EUATOM) ter sodelovanje na naddržavni ravni, za drugi in tretji steber pa je značilno medvladno sodelovanje insoglasno sprejemanje odločitev.

V okviru prvega stebra Svet običajno sprejema odločitve s »kvalificirano večino«. Pri odločanju v okviru drugih dveh stebrov pa mora biti odločitev Sveta soglasna: katera koli država lahko torej z vložitvijo veta prepreči sprejetje odločitve.

EU Structure History.png
Razvoj struktur v Evropski uniji.


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Moja Evropa, priročnik za življenje in delo v Evropski uniji, GV Revije, 2004, ISBN 961-91011-4-6