Jagoda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
štiri vrste plodov - jagode (velikost ni sorazmerna). V smeri urnega kazalca od desne:
ameriška vinska trta, kaki, kosmulja, rdeči ribez (vrh)

Jágoda (lat. bacca) je v botaniki enostavni sočni zaprti plod, ki se tvori iz cvetnega pestiča.[1] Zanje je značilno, da imajo večje število semen in da jih trajno obdaja sočno osemenje.

Jagode delajo vinska trta (Vitis vinifera), paradižnik (Solanum lycopersicum), paprika (Capsicum annuum), krompir (Solanum tuberosum), borovnica (Vaccinium myrtillus), limonovec (Citrus limon), grozdičje (Ribes), ...

Jagode so lahko:

  • monokarpne (iz enega plodnega lista, ki je zrasel v pestič) - plodovi češmina Berberis vulgaris
  • sinkarpne (iz mnogopredalastega gineceja, ki se sestojijo iz različnega števila med seboj zraslih plodnih listov) - plodovi paradižnika, krompirja, vinske trte

Posebna oblika jagode so plodovi bučevk (Cucurbitaceae) in ga zato nekateri botaniki nazivajo pepo. Plod se razvije iz podrasle plodnice in cvetišča. [1]

Jagode, ki niso jagode[uredi | uredi kodo]

Mnogi plodovi poimenovani kot "jagode" ne ustrezajo botaničnemu kriteriju, ker je plod nastal iz drugih delov cveta ali rastline. Plodovi maline in robide nastanejo iz socvetja in so birni plodovi. Plodovi jagodnjaka so prav tako birni plodovi.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]