Orešek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Oreški bukve Fagus sylvatica - žir

Orešek (lat. nux) je enostavni suhi plod, ki nastane iz večlistne plodnice.[1] Trdo oplodje obdaja večinoma eno samo seme.

Tipi oreškov[uredi | uredi kodo]

Oreški, ki nastanejo iz enega zraslega plodnega lista - na vrhu ploda ostane ohranjena brazda in vrat pestiča, ki pomagata pri razširjanju plodov[2]

  • zlatica (Ranunculus)
  • srobot (Clematis) - vrat pestiča je zelo dolg in pokrit z laski
  • sretena (Geum) - plod ima kljukico za pritrjanje

Oreški, ki nastanejo iz dveh ali več zraslih plodnih listov:[2]

  • breza (Betula), brest (Ulmus), jesen (Fraxinus) - plod je krilat orešek s krilatimi izrastki plodnice, nastale iz dveh zraslih plodnih listov
  • gaber (Carpinus betulus) - orešek, nastal iz dveh zraslih plodnih listov, obdaja trokrpi ovoj
  • leska (Corylus) - lešnik se razvije iz pestiča, ki je nastal iz treh zraslih plodnih listov
  • bukovke (Fagaceae) - plod se razvije iz pestiča, ki je nastal iz dveh zraslih plodnih listov. Zanje - bukev (Fagus sylvatica), hrast, pravi kostanj (Castanea sativa) - je značilno, da jih obdaja skledičast ali bodičast ovoj. Le-tega tvori iz cvetne osi in ovršnih listov.
  • ajda (Fagopyrum esculentum) - trioglati plod se razvije iz plodnice, ki je nastala iz treh zraslih plodnih listov

Vrsta oreška je tudi rožka (radičevke in nebinovke) ter golec (trave), kjer je semenska lupina zrasla s suhim osemenjem.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Martinčič A. s sod. (1999). Mala flora Slovenije (3. izdaja). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0300-0 (COBISS)
  2. ^ 2,0 2,1 Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.