Žižola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Žižola

Ziziphus zizyphus
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Rosales (šipkovci)
Družina: Rhamnaceae (krhlikovke)
Rod: Ziziphus (čičimak)
Vrsta: Z. zizyphus
Znanstveno ime
Ziziphus zizyphus
(L.) H.Karst.
Sinonimi

Ziziphus sativa - Gaertn.
Ziziphus vulgaris - Lam.
Ziziphus jujuba - (L.)Karsten.

Plodovi žižole

Žižola (znanstveno ime Ziziphus zizyphus, tudi navadni čičimak ali kitajski datelj) je trnat grm ali drevo, ki lahko zraste tudi do 10 metrov. Rastlina prihaja iz severne Kitajske. Veje, ki so upognjeno navzdol, so poraščene s trni srpaste oblike, za katerimi se izraščajo listne vejice z manjšimi podolgovatimi listi, ki so usnjati, bleščeči in rahlo nazobčani s tremi vzdolžnimi žilami.

Deblo je značilno rjavo-rdeče barve. Je zelo trpežno drevo, saj prenese v času mirovanja temperaturo tudi do −25 °C, ter je odporna proti suši in raznim boleznim.

Žižola cveti od maja do avgusta. Njeni cvetovi so majhni, šopasti ter rumene barve. Plodovi so zeleni, jajčasto podolgovati ali hruškaste oblike glede na sorto. V septembru pričnejo spreminjati barvo v rjavo-rdečkasto. Na Slovenskem so užitni v oktobru, ko popolnoma dozorijo ter se zmehčajo. Plodove lahko uživamo sveže ali posušene.

Sadež[uredi | uredi kodo]

Žižola je sladek sadež, ki hrani neobičajno veliko vitamina C (okoli 70 mg v 100 g sadeža, kar je več kot v limoni).

Zrele, še čvrste žižole vsebujejo približno četrtino sladkorjev, delno osušene pa še več, in do 5 % beljakovin. Običajno jih jemo surove, namočene v dober tropinovec, pa pridobijo svojstven, prijeten sladek okus.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]