Zemljepisno lastno ime

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prometni znak za Apače

Zemljepisna lastna imena ali toponím[1] (izvirno iz grščine, τόπος »kraj« in ὄνομα = »ime«) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo kraje, pokrajine, dežele, države, nebesna telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd. Pišemo jih z veliko začetnico.[2] Zemljepisna lastna imena so lahko naselbinska ali nenaselbinska; naselbinska so imena mest (Trst), vasi (Kranjska Gora), trgov (Pliberk) in zaselkov (Lome), nenaselbinska pa vsa druga. Lahko so enobesedna (Ljubljana, Gorica) ali večbesedna (Šmarje pri Jelšah, Severna Amerika, Spodnja Šiška). Večinoma so enodelna (Dramlje, Šmarje pri Jelšah), nekatera pa dvodelna (Ljubljana Bežigrad).[3]

Veda o izvoru in pomenu toponimov, raziskovanje ter dejavnosti in postopki dajanja toponimov se imenuje toponomastika.

Naselbinska imena[uredi | uredi kodo]

Naselbinska imena so imena mest, vasi, trgov in zaselkov, ne pa tudi mestnih predelov oziroma delov naselbin.[2] Za imena delov naselbin (Pobrežje, Zelena jama) veljajo ista pravila kakor za nenaselbinska imena.[3]

Enodelna naselbinska imena[uredi | uredi kodo]

Enodelna naselbinska imena pišemo z veliko začetnico (Metlika, Benetke, Kairo, Vače, Lome, Velikovec).[4][2]

Večbesedna naselbinska imena[uredi | uredi kodo]

Vse sestavine večbesednih naselbinskih imen pišemo z veliko začetnico (Škofja Loka, Kranjska Gora, Pri Treh Hišah) razen samostalnikov mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje, če so na neprvem mestu v večbesednem imenu: Novo mesto, Stari trg, Stara vas, Spodnja vesca, Opatje selo, Uršna sela, Dolenje selce, Ribiško naselje.[4][3] Z malo začetnico pišemo tudi neprve predloge (Črni Vrh nad Idrijo, Most na Soči).[3]

Kadar imena naselij iz drugih jezikov vsebujejo besede vas, mesto, trg, selo, jih pri slovenjenju ali prevajanju pišemo z malo začetnico (Devinska Nova vas), če pa jih ne slovenimo, ohranjamo tujo pisavo tudi glede velike začetnice (Dìvinská Nová Ves).[3]

Če naselbinsko ime vsebuje nenaselbinsko določilo, to ohrani svoje pisanje: Gradišče v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Sv. Duh na Ostrem vrhu.[3][5]

Dvojna naselbinska imena[uredi | uredi kodo]

Dvojna naselbinska imena so redka in poimenujejo dve naselbini. Posamezni sestavini ločimo z nestičnim vezajem. To ločilo med dvema imenoma govori o sklonljivosti obeh sestavin: Šmarje - Sap, Gorenja vas - Reteče, Pri Cerkvi - Struge.[3][6]

Nenaselbinska imena[uredi | uredi kodo]

V nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko začetnico, neprve sestavine pa z malo, če že same niso lastno ime (Zelena jama, Ulica stare pravde, Vodovodna cesta, Kongresni trg; Julijske Alpe, Zadnja Trenta, Cesta v Mestni log, Velika Karlovica, Južna Amerika, Severna Irska).[3]

Med nenaselbinska zemljepisna imena spadajo imena:[4][2]

  • celin (Evropa, Severna Amerika);
  • držav (Slovenija, Črna gora, združene države Amerike);
  • dežel, delov držav (Kalifornija);
  • pokrajin (Gorenjska, Tirolska);
  • voda:
    • oceanov (Atlantik, Tihi ocean);
    • morij (Jadransko morje);
    • zalivov (Botniški zaliv);
    • jezer (Blejsko jezero, Bodensko jezero);
    • rek in potokov (Drava, Reka sv. Lovrenca, Framski potok);
    • slapov (Rinka, Martuljkov slap);
  • vzpetin:
    • gorstev in hribovij (Julijske Alpe, Škofjeloško hribovje);
    • gora (Triglav, Velika Mojstrovka);
  • ravnin:
    • nižin (Panonska nižina);
    • dolin (Logarska dolina);
    • kotlin (Ljubljanska kotlina);
    • polj (Ljubljansko polje);
  • jam (Divaška jama);
  • puščav (Sahara);
  • otokov (Krk, Liparski otoki,jxjxxnxnzjzjzjzjulica).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3802531/toponim?View=1&Query=toponim, vpogled: 17. 1. 2017.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 Slovenski pravopis 2001 – SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 J. Skaza: Žepni pravopis za vsakdanjo rabo: pravopisna pravila, slogovni in pravopisni zgledi, Ljubljana, Jutro, 2006, str. 14–19.
  5. ^ Helena Dobrovoljc, 2014: Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 16. 1. 2017.
  6. ^ Helena Dobrovoljc, 2013: Zapis in sklanjanje imena »Gozd - Martuljek«. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 16. 1. 2017.