Gradež (Italija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gradež

Grado
Comune di Grado
Staro mestno jedro
Staro mestno jedro
Gradež se nahaja v Italija
Gradež
Gradež
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E / 45.67778°N 13.39472°E / 45.67778; 13.39472Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E / 45.67778°N 13.39472°E / 45.67778; 13.39472
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija - Julijska krajina
PokrajinaGorica (1927–2017)
FrazioniBoscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera
Upravljanje
 • ŽupanDario Raugna (občinska lista)
Površina
 • Skupno114 km2
Nadm. višina
2 m
Prebivalstvo
 (31. avgust 2008)
 • Skupno8.650
 • Gostota76 preb./km2
Demonimsl. Gradežan, Gradežanka
it. Gradese
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
34073
Klicna koda0431
Zavetniksveti Mohor in Fortunat
Dan21. julij
Spletna stran[Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto]

Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine z okoli 9.000 prebivalci v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Lega[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune oz. na njenem južnem robu ob ustju Tržaškega zaliva. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago priveze v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Bazilika sv. Evfemije
Otok Barbana z romarsko cerkvijo

Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/69 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Gradeški patriarh se je po beneški osvojitvi Gradeža leta 1156 preselil v Benetke, kamor so skoraj 300 let kasneje, po dokončni osvojitvi s strani Benetk, leta 1451 prenesli tudi formalni naslov patriarhata[1], zaradi česar je pomen Gradeža upadel.

Zgodovinske znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Bazilika sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico, je iz poznega 5. stoletja. Sedanji izgled je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48).
  • Severovzhodno od mesta, sredi lagune, leži otoček Barbana s cerkvijo, pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja, Beneške Slovenije in Istre.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. France M. Dolinar, Aleš Gabrič, Boris Golec, Miha Kosi, Tomaž Nabergoj [tematski zemljevidi Mateja Rihtaršič] (2011). Slovenski zgodovinski atlas. Ljubljana: Nova revija. str. 82.CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list (link)

Viri[uredi | uredi kodo]


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]