Koprivno, Gorica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Koprivno

Capriva del Friuli
Občina Koprivno
Comune di Capriva del Friuli
Veduta kraja
Veduta kraja
Položaj občine Koprivno v Goriški pokrajini
Položaj občine Koprivno v Goriški pokrajini
Koprivno se nahaja v Italija
Koprivno
Koprivno
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°56′N 13°30′E / 45.933°N 13.500°E / 45.933; 13.500Koordinati: 45°56′N 13°30′E / 45.933°N 13.500°E / 45.933; 13.500
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija-Julijska krajina
PokrajinaGorica (1927–2017)
FrazioniBudignacco, Koprivno (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa.
Upravljanje
 • ŽupanDaniele Sergon
Površina
 • Skupno6,32 km2
Nadm. višina
49 m
Prebivalstvo
 (31. maj 2021)
 • Skupno1.626
 • Gostota260 preb./km2
DemonimKoprivani
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
34070
Klicna koda0481
Zavetniksveta Marija
Dan12. september
Spletna stran[Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto]

Koprivno (italijansko Capriva del Friuli, furlansko Caprive ali Capriva) je naselje in občina z 1.626 prebivalci v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina. Leži ob bregovih potoka Versa. Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), do leta 1923 pa le Koprivno (Capriva). Izvor imena je slovanski iz besede kopriva (rastlina).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži na hribovitem območju v regiji Brda, ki je poznan po pridelavi vina.


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili Langobardi. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo Oglejskega patriarhata, nato pa je leta 1428 pod Benečane.

Leta 1500, po smrti zadnjega goriškega grofa Lenarta je Koprivno postalo del Habsburškega cesarstva, in tako bilo pod oblastjo do Prve svetovne vojne, po prvi svetovni vojni, pa je bilo priključeno Italiji.

Znamenitosti kraja[uredi | uredi kodo]

Grad Spessa

Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli). Od trinajstega stoletja je bil bivališče gospodov iz furlanskega plemstva, od šestnajstega stoletja pa so se znamenite družine na posesti Spessa menjavale: najprej Dornberški, nato Rassauer in družina Della Torre Valsàssina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let. Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec Giacomo Casanova, in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte.

Cerkev Santissimo Nome di Maria

Prvotno cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili Ogri. Izgleda da so šele leta 1369 zgradili novo majhno cerkev, ki so jo leta 1616 uničili Benečani. Obnovljena je bila leta 1622 in nato še enkrat 1676. Tri leta kasneje je bil zgrajen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 postavili zvonik. Leta 1854 je cerkev postala župnija. Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po projektu tržaškega arhitekta Ruggero Berlama in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof Luigi Mattia Zorn. Stavba je bila obnovljena leta 2009.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.