Krmin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Krmin
Città di Cormons
Glavni trg
Glavni trg
Krmin is located in Italija
Krmin
Krmin
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°57′N 13°28′E / 45.950°N 13.467°E / 45.950; 13.467Koordinati: 45°57′N 13°28′E / 45.950°N 13.467°E / 45.950; 13.467
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija-Julijska krajina
PokrajinaGoriška pokrajina (GO)
FrazioniAngoris, Borgnano, Brazzano, Giassico, San Rocco di Brazzano, Novali, Castelletto, Plessiva, Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
Upravljanje
 • ŽupanRoberto Felcaro
Površina
 • Skupno34,6 km2
Nadm. višina
56 m
Prebivalstvo
 (junij 2017)
 • Skupno7.366
 • Gostota210 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
34071
Klicna koda0481
Zavetniksveti Adalbert
Dan23. april
Spletna stranUradna spletna stran

Krmin (italijansko Cormòns ) je naselje in občina v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Krmin leži v Goriški pokrajini pod 274 mnm visoko Krminsko goro. Občina, ki ima površino 34,6 km², šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob cesti in železnici Gorica - Videm. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva).

Občina Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in zaselke Angoris, Bornjan/Borgnano, Bračan/Brazzano, Ceglo/Zegla (maloobmejni prehod), Fornaci, Jasih/Giassico, Monticello di Cormons, Novaje/Novali, Plešivo/Plessiva (maloobmejni prehod), Povia, Roncada in San Rocco di Brazzano. Na vzhodu meji na občino Števerjan/San Floriano del Collio, na jugovzhodu na Koprivno/Capriva del Friuli in Morar/Moraro, na jugu na Marjan/Mariano del Friulli in Medeja/Medea, na zahodu na San Giovanni al Natisone, na severu na Koren/Corno di Rosazzo in Dolenje/Dolegna del Collio, na severovzhodu pa na slovensko občino Brda.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Arheološke najdbe kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v prazgodovini in rimski dobi. Trdnjava na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli Obri, je bila člen v Langobardskem limesu, ki je imel pomeben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu.

Grad na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantičnega kastruma, je bil od leta 1618 dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. Romarska cerkev Marije Pomočnice na južnem pobočju Krminske gore je bila postavljena 1636 v beneškem maniertistčnem slogu; na glavnem oltarju iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne renesanse.

V zgodovinskem središču mesta je ohranjen precejšen del srednjeveškega obzidja. Na mestu starejšega svetišča so v letih 1736 do 1770 zgradili stolnico sv. Adalberta kot poznobaročno dvoransko stavbo.

Demografski razvoj[uredi | uredi kodo]

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
  • Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]