Šlovrenc ob Soči
Šlovrenc ob Soči San Lorenzo Isontino | |
---|---|
Občina Šlovrenc ob Soči Comune di San Lorenzo Isontino | |
![]() Župnijska cerkev | |
![]() Položaj občine Šlovrenc ob Soči v Goriški pokrajini | |
Koordinati: 45°55.47′N 13°31.40′E / 45.92450°N 13.52333°EKoordinati: 45°55.47′N 13°31.40′E / 45.92450°N 13.52333°E | |
Država | ![]() |
Dežela | Furlanija-Julijska krajina |
Pokrajina | Goriška pokrajina (GO) |
Upravljanje | |
• Župan | Ezio Clocchiatti |
Površina [ | |
• Skupno | 4,4 km2 |
Nadm. višina | 54 m |
Prebivalstvo (31. maj 2021) | |
• Skupno | 1.536 |
• Gostota | 350 preb./km2 |
Demonim | Šlovrenčani |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 34070 |
Klicna koda | 0481 |
Zavetnik | sveti Lovrenc |
Dan | 10. avgust |
Spletna stran | [Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto] |
Šlovrenc ob Soči (italijansko oz. furlansko San Lurinç Lisuntin ali San Lurinz) je naselje in občina z 1.536 prebivalci v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina. Včasih se je kraj imenoval Šlovrenc pri Moši.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Kraj Šlovrenc ob Soči (San Lorenzo Isontino) je pretežno kmetijska občina, ki se nahaja na desnem bregu reke Soče (ki je vendar nekaj kilometrov stran in teče izven občinskega ozemlja), v zadnjem vzhodnem delu furlanske ravnice v stiku s prvimi poganjki Goriških brd.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili Langobardi. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo Oglejskega patriarhata. Kraj se v zgodovinskih listinah omenja že pred 10. stoletjem. Po poročilu o apostolskem obisku opata iz Možaca leta 1570 v avstrijskem delu oglejske škofije in Šlovrenške cerkve, je takrat kraj štel komaj 200 duš.
V 1. svetovni vojni je bil kraj tik ob Soški frontni črti, zato je bilo spomladi 1915 prebivalstvo deportirano v koncentracijsko taborišče Landegg v Pottendorfu pri Dunaju, kjer je zaradi bolezni in pomanjkanja umrlo 61 krajanov.
Sklici[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.