Šlovrenc ob Soči

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Šlovrenc ob Soči

San Lorenzo Isontino
Občina Šlovrenc ob Soči
Comune di San Lorenzo Isontino
Župnijska cerkev
Župnijska cerkev
Položaj občine Šlovrenc ob Soči v Goriški pokrajini
Položaj občine Šlovrenc ob Soči v Goriški pokrajini
Šlovrenc ob Soči se nahaja v Italija
Šlovrenc ob Soči
Šlovrenc ob Soči
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°55.47′N 13°31.40′E / 45.92450°N 13.52333°E / 45.92450; 13.52333Koordinati: 45°55.47′N 13°31.40′E / 45.92450°N 13.52333°E / 45.92450; 13.52333
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija-Julijska krajina
PokrajinaGoriška pokrajina (GO)
Upravljanje
 • ŽupanEzio Clocchiatti
Površina
[
 • Skupno4,4 km2
Nadm. višina
54 m
Prebivalstvo
 (31. maj 2021)
 • Skupno1.536
 • Gostota350 preb./km2
DemonimŠlovrenčani
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
34070
Klicna koda0481
Zavetniksveti Lovrenc
Dan10. avgust
Spletna stran[Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto]

Šlovrenc ob Soči (italijansko oz. furlansko San Lurinç Lisuntin ali San Lurinz) je naselje in občina z 1.536 prebivalci v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina. Včasih se je kraj imenoval Šlovrenc pri Moši.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj Šlovrenc ob Soči (San Lorenzo Isontino) je pretežno kmetijska občina, ki se nahaja na desnem bregu reke Soče (ki je vendar nekaj kilometrov stran in teče izven občinskega ozemlja), v zadnjem vzhodnem delu furlanske ravnice v stiku s prvimi poganjki Goriških brd.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili Langobardi. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo Oglejskega patriarhata. Kraj se v zgodovinskih listinah omenja že pred 10. stoletjem. Po poročilu o apostolskem obisku opata iz Možaca leta 1570 v avstrijskem delu oglejske škofije in Šlovrenške cerkve, je takrat kraj štel komaj 200 duš.

V 1. svetovni vojni je bil kraj tik ob Soški frontni črti, zato je bilo spomladi 1915 prebivalstvo deportirano v koncentracijsko taborišče Landegg v Pottendorfu pri Dunaju, kjer je zaradi bolezni in pomanjkanja umrlo 61 krajanov.



Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.