Pariški mirovni sporazumi (1947)

Pariške mirovne pogodbe so 10. februarja 1947 sklenile zmagovalke Druge svetovne vojne na eni:

• Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Francija, Poljska, Jugoslavija, Češkoslovaška in Grčija

in poraženke Druge svetovne vojne na drugi strani:

• Italija, Romunija, Madžarska, Bolgarija in Finska,

S tem se je končala mirovna konferenca (27. julij - 15. oktober 1946). S podpisom pogodb so omenjene poražene države lahko ponovno prevzele vloge suverenih držav in zaprosile za članstvo v Organizaciji združenih narodov.

Pariške mirovne pogodbe so določile vojne reparacije, pravice zadevnih manjšinj, uredile ozemeljske spremembe ter so dokončno ukinile Italijanski imperij. Vse podpisnice so se tudi zavezale, da bodo preprečevale obujanje fašističnih organizacij in vseh drugih, "političnih, vojaških ali para-vojaških (organizacij), katerih cilj je kršiti demokratične pravice ljudi."

Ozemeljske spremembe in odškodnine

Z mirovno pogodbo z Italijo (1947) je bilo ustanovljeno Slobodno tržaško ozemlje

Italija se je s podpisom mirovne pogodbe odpovedala:

• vzhodnemu delu slovenske Primorske (brez Trsta z okolico in Gorice), večjemu delu Istre, Zadru in jadranskim otokom v korist Jugoslaviji
• Dodekaneškemu otočju v korist Grčiji
• Tendi in La Brigu v korist Franciji
• vsem svojim afriškim kolonijam,
• v Trstu in okolici pa je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, razdeljeno na cono A pod nadzorom zahodnih Zaveznikov in cono B pod nadzorom jugoslovanske vojske,

in plačala vojno odškodnino v višini:

• 125 milijonov dolarjev Jugoslaviji
• 105 milijonov dolarjev Grčiji
• 100 milijonov dolarjev SZ
• 25 milijonov dolarjev Abesiniji
• 5 milijonov dolarjev Albaniji.

Severna Transilvanija je ponovno prišla pod romunsko suverenost

Ozemlje, ki ga je Romunija predala Bolgariji in Sovjetski zvezi

Romunija:

• ponovno pridobi Transilvanijo, ki je bila po Hitlerjevi arbitraži dodeljena Madžarski
• se odpove delu Besarabije in Bukovini v korist SZ
• vrne tik pred koncem vojne okupirano Južno Dobrudžo Bolgariji.

Ozemlje (v rdečem), ki ga je Madžarska morala vrniti Češkoslovaški

Madžarska:

• se vrne na meje s 1. januarja 1938 (razen 3 vasi v pokrajini Rab-Moson-Sopron
• plača odškodnino v višini 300 milijonov dolarjev SZ
• plača odškodnino v višini 100 milijonov dolarjev Češkoslovaški in Jugoslaviji

Bolgarija:

• se vrne na meje s 1. januarja 1941 (vključno z Južno Dobrudžo)
• plača vojno odškodnino v višini 45 milijonov dolarjev Grčiji
• plača vojno odškodnino v višini 25 milijonov dolarjev Jugoslaviji

Ozemeljske spremembe na sovjetsko-finski meji

Finska:

• prepusti južno Karelijo, območji Pečenge (finščina Petsamo) in Salle SZ ter ji za 50 let odda strateško pomembno območje Porkkale le 30 km od Helsinkov, kjer bi si le-ta lahko zgradila mornariško oporišče (oporišče je bilo predčasno zaprto leta 1956)
• Sovjetski zvezi plača vojno odškodnino v višini 300 milijonov dolarjev