Martin Bavčer
| Martin Bauzer | |
|---|---|
| Rojstvo | 11. november 1595 Selo, Črniče[1] |
| Smrt | 23. december 1668 (73 let) Gorica[1] |
| Državljanstvo | |
| Poklic | zgodovinar, duhovnik |
| Poznan po | pisanju zgodovinskih tekstov |
Martin Bavčer (tudi Martin Bavčer, Martin Baucherus, Martinus Baucherus, Martin Bauczer, Martin Baučar, Martin Baučer, Martin Bautscher, Martinus Bautscherus, Martin Bautschner, Martin Bautzer, Martinus Bautzerus, Martin Bautzher, Martin Bauzer, Martino Bauzer, Martin Bauzher, Martinus Bauzherus, Martin Bavcar, Martin Bavčar, Martin Bavzer ali Martinus Wautserus) (bávcer ali bávčer), slovenski latinski pisatelj, humanist in zgodovinar, * 11. november 1595, Selo pri Vipavi, † 23. december 1668, Gorica.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Študiral je filozofijo, vstopil 1616 v Ljubljani v jezuitski red, opravil noviciat v Brnu, prav tam tudi doktoriral iz filozofije in kasneje končal še študij teologije; bil nato profesor sholastične filozofije na gimnazijah v Gorici, Gradcu, rektor kolegija na Reki.
Goriški je v rokopisu posvetil svoja dva poglavitnega dela Historia rerum noricarum et foroiuliensium (1657–1663), ki je bilo napisano pod psevdonimom »Leopoldo Romanorum Imperatori […] Goritiam ingredienti, oratio […] recitata per Gaudentium Hilarinum Goritianum. Utini 1660« (kopija iz leta 1777. v ljubljanski licejski knjižnici); prevod Zdravko Jelinčič Zgodbe Norika in Furlanije, Toronto, 1975; in Syllabus ducalium sacri Romani imperii Goritiae comitum, ki obsega zgodovino goriških grofov do 1500, grofov iz Andechsa, Trsta v predkrščanski dobi in tržaških škofov in svetnikov do 1663 (v semeniški knjižnici v Gorici). V latinščini je objavil tudi govor Leopoldo Romanorum Imperatori … (Videm, 1600) in v nemščini Panegyricus in honorem Leopoldi Augusti (Ljubljana, 1600).
Viri
[uredi | uredi kodo]- Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Glonar Joža. »Bauzer Martin«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.