Lokavec, Ajdovščina
Lokavec | |
|---|---|
| Koordinati: 45°54′7.56″N 13°52′40.87″E / 45.9021000°N 13.8780194°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Goriška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Ajdovščina |
| Površina | |
| • Skupno | 13,74 km2 |
| Nadm. višina | 173 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 1.173 |
| • Gostota | 85 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 5270 Ajdovščina |
| Zemljevidi | |
Lokavec je naselje v Občini Ajdovščina. S 1.173 prebivalci je drugo največje naselje v občini. Leži na severnem obrobju zgornje Vipavske doline na pobočju grebena Čaven pod plazom Slano Blato. Vas je zelo razpotegnjena in obsega kar 16 večjih in 10 manjših zaselkov.
Zaselki
[uredi | uredi kodo]- Zgornji del: Slokarji, Brod, Čohi, Gorenje, (Rovtarše, Znosnica).
- Srednji del: Brith, Kuši, Vas, Kaluše (Novo naselje), Palkovše, Kovači, Grajšk, Brodiše, (Kovačevše, Špacapani, Podbrdc).
- Spodnji del: Lahovše, Bitovi, Loretovše, Kompari, (Kodelovše, Belčevše, Čenčičevše, Tokaj, Černatovše).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Lokavec se v zapisih prvič omenja v darilnemu sporazumu z benediktinskim samostanom v Rožacu leta 1086. Da je bilo ozemlje Lokavca najbrž naseljeno že v 5. stol. pr. n. št. pa lahko sklepamo po Keltskih arheoloških najdbah. Za poselitev območja so gotovo bile pomembne naravne danosti, predvsem bližina Trnovskega gozda in veliko potokov, zaradi tega sta se v Lokavcu razvila tako furmanstvo kot kovaštvo.
Lokavec ima troje cerkva. Več podatkov na Župnija Lokavec.

Demografija
[uredi | uredi kodo]| Pregled števila prebivalcev po letih | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1858 | 1899 | 1911 | 1991 | 2002 | 2016 | 2018 | ||||||||
| 909 | 982 | 1101 | 966 | 1002 | 1128 | 1136 | ||||||||
Pomembnejše osebe iz zgodovine kraja
[uredi | uredi kodo]Med pomembnejše osebe iz zgodovine kraja uvrščamo:
- Mihael Kuša (ok. 1657–1699), kipar in kamnosek
- Mihael Blažko (1810–1897), zidarski mojster
- Edmund Čibej (1861–1954), zbiratelj in žurnalist
- Venceslav Čopič (1893–1980), učitelj
- Anton Slokar (1898–1982), politik
- Teodor Postelj (Posteli) (1909–1993), kardiolog
Lokavška himna
[uredi | uredi kodo]Za lokavško himno se šteje pesem Pod Čavnom, ki jo je napisal Josip Volk - Jaromir Volkov (* 17. marec 1842, poučeval v Lokavcu med leti 1877 in 1895).
Pod Čavnom
Pod Čavnom visokim prebivam,
z bistro vodico se umivam;
gledam dolinco prekrasno,
vidim Vipavco počasno.
Čez Nanos se sončece smeje,
slovensko nam srčece greje;
ptički veselo pojejo,
pisane rožce cvetejo.
Če Hubelj se sliši, bo burja,
če Jovšek, bo dežja od murja;
žage in mlini drdrajo,
cvenka obilo nam dajo.
Kot Čaven ne dam se ganiti,
svoj narod čem hrabro braniti;
zemlja slovenska je sveta,
tujc naj se v njo ne zaleta!
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Lokavec, Ajdovščina v Wikimedijini zbirki