Lokavec, Ajdovščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lokavec
Lokavec-Ajdovscina.jpg
Lokavec se nahaja v Slovenija
Lokavec
Lokavec
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°54′7.56″N 13°52′40.87″E / 45.9021000°N 13.8780194°E / 45.9021000; 13.8780194Koordinati: 45°54′7.56″N 13°52′40.87″E / 45.9021000°N 13.8780194°E / 45.9021000; 13.8780194
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaGoriška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaAjdovščina
Površina
 • Skupno13,74 km2
Nadm. višina
173 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno1.119
 • Gostota81 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Lokavec je največje naselje razen Ajdovščine v Občini Ajdovščina. Leži na severnem obrobju zgornje Vipavske doline na pobočju grebena Čaven pod plazom Slano Blato. Vas je zelo razpotegnjena in obsega kar 16 večjih in 10 manjših zaselkov.

Zaselki[uredi | uredi kodo]

  • Zgornji del: Slokarji, Brod, Čohi, Gorenje, (Rovtarše, Znosnica).
  • Srednji del: Brith, Kuši, Vas, Kaluše (Novo naselje), Palkovše, Kovači, Grajšk, Brodiše, (Kovačevše, Špacapani, Podbrdc).
  • Spodnji del: Lahovše, Bitovi, Loretovše, Kompari, (Kodelovše, Belčevše, Čenčičevše, Tokaj, Černatovše).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Lokavec se v zapisih prvič omenja v darilnemu sporazumu z benediktinskim samostanom v Rožacu leta 1086. Da je bilo ozemlje Lokavca najbrž naseljeno že v 5. stol. pr. n. št. pa lahko sklepamo po Keltskih arheoloških najdbah. Za poselitev območja so gotovo bile pomembne naravne danosti, predvsem bližina Trnovskega gozda in veliko potokov, zaradi tega sta se v Lokavcu razvila tako furmanstvo kot kovaštvo.

Lokavec ima troje cerkva. Več podatkov na Župnija Lokavec.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih
1858 1899 1911 1991 2002 2016 2018
909 982 1101 966 1002 1128 1136

Pomembnejše osebe iz zgodovine kraja[uredi | uredi kodo]

Med pomembnejše osebe iz zgodovine kraja uvrščamo:

Lokavška himna[uredi | uredi kodo]

Za lokavško himno se šteje pesem Pod Čavnom, ki jo je napisal Josip Volk - Jaromir Volkov (* 17. marec 1842, poučeval v Lokavcu med leti 1877 in 1895).

Pod Čavnom

Pod Čavnom visokim prebivam,
z bistro vodico se umivam;
gledam dolinco prekrasno,
vidim Vipavco počasno.
Čez Nanos se sončece smeje,
slovensko nam srčece greje;
ptički veselo pojejo,
pisane rožce cvetejo.
Če Hubelj se sliši, bo burja,
če Jovšek, bo dežja od murja;
žage in mlini drdrajo,
cvenka obilo nam dajo.
Kot Čaven ne dam se ganiti,
svoj narod čem hrabro braniti;
zemlja slovenska je sveta,
tujc naj se v njo ne zaleta!

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.