Lokavec, Ajdovščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lokavec
Lokavec, Ajdovščina is located in Slovenija
Lokavec
Lokavec
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°54′7.56″N 13°52′40.87″E / 45.9021000°N 13.8780194°E / 45.9021000; 13.8780194Koordinati: 45°54′7.56″N 13°52′40.87″E / 45.9021000°N 13.8780194°E / 45.9021000; 13.8780194
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Goriška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Ajdovščina
Površina
 • Skupno 13,74 km2
Nadmorska višina 173 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 1.129
 • Gostota 82 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 5270 Ajdovščina
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Lokavec je največje naselje v Občini Ajdovščina. Leži na severnem obrobju zgornje Vipavske doline na pobočju grebena Čaven pod plazom Slano Blato. Vas je zelo razpotegnjena in obsega kar 16 večjih in 10 manjših zaselkov.

Zaselki[uredi | uredi kodo]

  • Zgornji del: Slokarji, Brod, Čohi, Gorenje, (Rovtarše, Znosnica).
  • Srednji del: Brith, Kuši, Vas, Kaluše (Novo naselje), Palkovše, Kovači, Grajšk, Brodiše, (Kovačevše, Špacapani, Podbrdc).
  • Spodnji del: Lahovše, Bitovi, Loretovše, Kompari, (Kodelovše, Belčevše, Čenčičevše, Tokaj, Černatovše).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Lokavec se v zapisih prvič omenja v darilnemu sporazumu z benediktinskim samostanom v Rožacu leta 1086. Da je bilo ozemlje Lokavca najbrž naseljeno že v 5. stol. pr. n. št. pa lahko sklepamo po Keltskih arheoloških najdbah. Za poselitev območja so gotovo bile pomembne naravne danosti, predvsem bližina Trnovskega gozda in veliko potokov, zaradi tega sta se v Lokavcu razvila tako furmanstvo kot kovaštvo.

Gotska cerkev v zaselku Brith je bila sezidana najkasneje v prvi polovici 15. stoletja, v notranjosti dolga okrog 16 m. Barokizirana je bila leta 1750. Opuščena med leti 1935 in 1987, ko je bila ponovno obnovljena. Več podatkov na Župnija Lokavec.

Pomembnejše osebe iz zgodovine kraja[uredi | uredi kodo]

Med pomembnejše osebe iz zgodovine kraja uvrščamo:

Lokavška himna[uredi | uredi kodo]

POD ČAVNOM

Pod Čavnom visokim prebivam,

z bistro vodico se umivam;

gledam dolinco prekrasno,

vidim Vipavco počasno.

Čez Nanos se sončece smeje,

slovensko nam srčece greje;

ptički veselo pojejo,

pisane rožce cvetejo.

Če Hubelj se sliši, bo burja,

če Jovšek, bo dežja od murja;

žage in mlini drdrajo,

cvenka obilo nam dajo.

Kot Čaven ne dam se ganiti,

svoj narod čem hrabro braniti;

zemlja slovenska je sveta,

tujc naj se v njo ne zaleta!

Josip Volk - Jaromir Volkov

(Rojen 17.3.1842, poučeval v Lokavcu med leti 1877 in 1895)

Galerija[uredi | uredi kodo]

Pogled iz zvonika stare cerkve

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]