Ravne, Ajdovščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ravne
Ravne is located in Slovenija
Ravne
Ravne
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°54′57.88″N 13°47′3.16″E / 45.9160778°N 13.7842111°E / 45.9160778; 13.7842111Koordinati: 45°54′57.88″N 13°47′3.16″E / 45.9160778°N 13.7842111°E / 45.9160778; 13.7842111
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaGoriška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaAjdovščina
Površina
 • Skupno12,61 km2
Nadm. višina
311,5 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno141
 • Gostota11 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Ravne so naselje v Občini Ajdovščina. Skupaj z vasjo Črniče tvorijo krajevno skupnost Črniče-Ravne.

Ravne sestavljajo manjši zaselki z naslednjimi imeni: Ušaji, Ipavci, Tabor in Slejki. Kljub majhnosti naselja, se Ravne ponašajo s kar nekaj zgodovinskimi znamenitostmi. Majhna cerkev v zaselku Ipavci ima oltar z baročnega časa »zlatega tipa« iz leta 1687. Dragocenost predstavljata še lesen gotski kip Janeza Evangelista iz konca 15. stoletja ter manjša stenska slikarja. Opremo so leta 1783 prenesli iz porušene cerkvice srednjeveškega izvora. Ta cerkvica je danes porušena, videti pa je mogoče ruševine nekdanjih zidov.

Pred zaselkom Ušaji je zelo star most čez hudournik, ki še danes predstavlja edini dostop do vasi.

Zaselek Tabor se nahaja znotraj obzidja, ki je v preteklosti služilo kot utrdba pred turškimi vpadi. Sama utrdba je bila verjetno večkrat prezidana, tako da je letnica 1473 na strelni liniji vhodnega kvadratnega stolpa ni najstarejša. Obzidje je oklepalo nepravilen pravokotnik velikosti 75 x 90 metrov s krožnimi stolpi na vogalih. Znotraj obzidja se je tedaj razvila vasica s kapelo na vzdignjenem delu. Vhod je bil mogoč s severa skozi stolp brez dvižnega mosta z dvojnimi vrati in navpično obrambo skozi lesen stolp na konzolah.

Na zahodni strani Tabora je potok Konjščak v tektonski breči vrezal 100 metrov globoko sotesko s strmimi in prepadnimi stenami, preko podornih blokov pa pada voda v skokih in brzicah. V zgornjem delu soteske je pod navpično steno jama Huda luknja.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]