Dobravlje, Ajdovščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dobravlje
Dobravlje Ajdovscina Slovenia.jpg
Dobravlje, Ajdovščina is located in Slovenija
Dobravlje
Dobravlje
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°53′2.63″N 13°50′49.24″E / 45.8840639°N 13.8470111°E / 45.8840639; 13.8470111Koordinati: 45°53′2.63″N 13°50′49.24″E / 45.8840639°N 13.8470111°E / 45.8840639; 13.8470111
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Goriška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Ajdovščina
Površina
 • Skupno 3,18 km2
Nadmorska višina 100 m
Prebivalstvo (2018)[1]
 • Skupno 464
 • Gostota 150 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 5263 Dobravlje
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Dobravlje je vas v Občini Ajdovščina. Sestavljajo jo zaselki Hrobači, Hrib, Velika vas, Vrčon konec, Pikči in Kozja Para. Naselje leži ob glavni cesti in železnici Ajdovščina - Nova Gorica. V kraju je osnovna šola (OŠ Dobravlje), ki ima za nižje razrede podružnice v Vipavskem križu, Skriljah, Vrtovinu in Črničah.

Spomeniško vrednost najvišje kategorije ima podružnična cerkev sv. Petra, ki je bila iz gotske v sedanjo zunanjo podobo predelana leta 1641 (letnica na zunanjem zidu prezbiterija. Cerkev se v urbarju goriških grofov prvič omenja leta 1523, čas nastanka pa ni znan. Posebnost sv. Petra je pozicioniranje cerkve na polju dober kilometer iz vasi. Notranjost predstavlja enovito baročno podobo s kvalitetnimi freskami in olji ljubljanskega slikarja Antona Cebeja, rojenega v Ajdovščini, ki je v drugi polovici 18. stoletja opravil obsežne poslikave v prezbiteriju in cerkveni ladji. V cerkvi je še kvaliteten križev pot neznanega avtorja in oltar sv. Petra v beneškem slogu. Po eni od domnev je svojevrstna pozicija cerkve na polju pod vasjo povezana s starim sakralnim objektom, ki na bi stal na tem mestu ob neposredni bližini nekdanje rimske ceste Aquilea - Emona. Po ljudskem izročilu pa je nastanek cerkve povezan s turškimi vpadi. Do cerkve naj bi nekoč rastel strnjen gozd.

NOB[uredi | uredi kodo]

21. maja 1944 so partizani napadli nemško motorizirano kolono med Dobravljami in Cesto, uničili 8 tovornakov in se umaknili. Kot povračilni ukrep je okupator 2. junija 1944 požgal vas Cesta. Zvečer 23. aprila 1945 se je na poškodovanem mostu pod Dobravljami prevrnil avtomobil s četniškimi funkcionarji; med ubitimi je bil tudi Dimitrije Ljotić, ki so ga pozneje prepeljali v Šempeter in ga tam pokopali.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Zunanje strani[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]


Slovenija Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.