Budanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Budanje
Pogled na vrhnji del Budanj
Budanje is located in Slovenija
Budanje
Budanje
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°52′25.48″N 13°57′6.6″E / 45.8737444°N 13.951833°E / 45.8737444; 13.951833Koordinati: 45°52′25.48″N 13°57′6.6″E / 45.8737444°N 13.951833°E / 45.8737444; 13.951833
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Goriška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Ajdovščina
Župnija Budanje
Prva omemba 1499
Površina
 • Skupno 5,28 km2
Nadmorska višina 239,8 m
Najvišja nadmorska višina 961 m
Prebivalstvo (2018)[1]
 • Skupno 832
 • Gostota 160 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 5271 Vipava
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Budanje - Zaselek Britih
Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg
Vzhodna stran zaselka Brith; na levi strani prejšnja župnijska cerkev.
Lega Občina Ajdovščina
RKD št. 23628 (opis enote)[2]

Budanje so vas, ki leži ob vznožju gore Kovk, nad cesto Ajdovščina-Vipava in pod cesto Ajdovščina-Col v Občini Ajdovščina, na najbolj vetrovnem delu Zgornje Vipavske doline. So druga največja vas v Zgornji Vipavski dolini za Lokavcem.

Na južni strani vas meji na Dolenje in Planino, na vzhodni strani na Duplje, Vrhpolje in Col, na severni strani na Gozd ter na zahodni strani na Žapuže in Dolgo Poljano.

V Budanjah prebiva cestni kolesar Kristijan Koren,[3] iz vasi pa izvira tudi glasbena skupina Big Bibls Brothers Band. V vasi so se rodili tudi: zgodovinar in narodopisec Janko Barle (1869-1941), finančni strokovnjak Josip Ferjančič (1885-1960), agronom Vinko Sadar (1897-1970) in raziskovalec zgodovine živinozdravstva Anton Stefančič (1896-1972).[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Najstarejša znana pisna omemba Budanj sega v leto 1499. Takrat je bila v vipavskem urbarju omenjena vas, njeni prebivalci in cerkev sv. Nikolaja kot "sand Niclas chirchen zu Boldanach". Prva naselitev na območju vasi je še starejša, saj so arheologi na območju imenovanem Pod Goričico našli ostanke prazgodovinske naselbine.[5]

Kot večina primorskih vasi so tudi Budanje v zadnjih 150 letih bile del Avstro-Ogrske, Kraljevine Italije, Nacistične Nemčije in SFR Jugoslavije, kar je pustilo določene kulturne posledice (npr. na narečju).

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Obstajata dve teoriji o izvoru imena Budanje. Po prvi naj bi ime dobile po ogrskem plemiču Budi, ki naj bi nekaj časa živel v najstarejšem zaselku Brithu[6], po drugi pa naj bi se ime razvilo iz imena Vodanje, ki naj bi ga vas dobila zaradi svojih treh potokov; Šumljaka, Zalega potoka in Grabna (zanega tudi kot Stegovnik ali Dupeljski potok).

Tradicija[uredi | uredi kodo]

V takem "jerbasu" so Budanjke nosile jajca, kokoši in maslo v Trst, razno sadje pa v Idrijo, Cerkno, Logatec in drugam.

Sadjarstvo in vinogradništvo[uredi | uredi kodo]

V Budanjah imata sadjarstvo in vinogradništvo že dolgo tradicijo, saj so budanjske marelice, češnje, hruške in grozdje včasih v jerbasih romali do Gorice, Ljubljane, Trsta in Idrije.[6] Budanjci sadja niso zgolj pridelovali, pač pa so ga najbolj podjetni že na začetku 19. stoletja odkupovali po vsej Vipavski dolini ter ga nato na mulah in oslih tovorili v Ljubljano. Sadje je bilo zloženo v posebne škatle ovalne oblike s pokrovi, ki so jih izdelovali Ribničani. Pokrovi so bili žigosani z začetnicami lastnika in hišno številko. Tako se je budanjskih trgovcev oprijelo ime škatlarji.[4]

Zaradi aromatične sorte imenovane budanjska marelica[7] so Budanje znane tudi kot "dežela marelic".

Metličarstvo[uredi | uredi kodo]

Drugi vzdelek, metličarji so si Budanjci zaslužili s sirkovimi krtačami in metlicami. Z njimi so si majhni kmetje in bajtarji, ob številnih drugih rokodelskih dejavnostih, prislužili dodaten denar za preživetje. To rokodelsko dejavnost so pred leti oživili iz skorajšnje pozabe in danes je metlica simbol vasi.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Pohod na Kovk[uredi | uredi kodo]

Lokalna krajevna skupnost vsako leto, zadnjo nedeljo v avgustu od leta 1986 organizira tradicionalni pohod na bližnji hrib Kovk (natančneje Sončnico). Od leta 2005 se istočasno organizira tudi gorski tek.[8]

Srečanje ljubiteljev BCS[uredi | uredi kodo]

Srečanje ljubiteljev BCS kosilnic (tudi Z BCS-ko na kofje ali Z BCS-ko v Ajdovščino) je organizirano od leta 2013.[9][10] Vsako leto se število udeležencev povečuje, leta 2015 se je srečanja udeležilo 15 kosilnic.

Zaselki[uredi | uredi kodo]

V Budanjah je 13 zaselkov, ki so predcej razpršeni. Imenujejo se:

  • Avžlak (na cesti proti Colu)
  • Brith (najstarejši zaselek)
  • Kodelska
  • Curkovska
  • Žgavska
  • Krašnovska
  • Severska
  • Kranjčevska
  • Pirčevska
  • Grapa
  • Perovce (najnovejši zaselek)
  • Šumljak
  • Log.

Šola in vrtec[uredi | uredi kodo]

Na zaselku Pirčevska je podružnična osnovna šola, ki jo obiskujejo tudi otroci iz Dolge Poljane. Pouk od 6. razreda naprej se nadaljuje na Osnovni šoli Šturje. V pritličju šole deluje tudi oddelek Otroškega vrtca Ajdovščina.

Prosti čas[uredi | uredi kodo]

Nad zaselkom Brith je Športni park Ravne, kjer so igrišča za futsal, košarko in odbojko, nad njimi pa je še balinišče, otroško igrišče in brunarica. Ob športnem parku se nahaja tudi lokostrelsko strelišče ekipe Budanjski lokostrelci. Poleg podružnične šole se nahaja telovalnica, ki se uporablja v šolske namene, za kulturna srečanja, rekreacijo in zimsko lokostrelstvo.

Nad Budanjami, pri vrhu hriba Kovka se nahaja lahko dostopno padalsko in zmajarsko vzletišče. Pristajališče se nahaja na polju poleg Picerije Anje, med Budanjami in Dolgo Poljano.

Cerkve[uredi | uredi kodo]

Romarska cerkev Marije Tolažnice žalostnih v zaselku Log, okoli leta 1843.
Podružnična cerkev sv. Ahaca.
Glavni članek: Župnija Budanje.

Župnijska cerkev je posvečena svetemu Nikolaju, manjša podružnična cerkev je posvečena svetemu Ahacu. Velika romarska cerkev, ki se nahaja v Logu je posvečena Mariji Tolažnici žalostnih in spada pod vipavsko župnijo. V zaselku Brithu stoji tudi srednjeveška cerkev sv. Nikolaja, ki je bila po izgradnji "nove", leta 1904 prodana privatniku v gospodarske namene. V njej je ostalo nekaj močno poškodovanih fresk.[11]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

  • Povprečna poletna temperatura: 25 °C
  • Povprečna zimska temperatura: 5 °C
  • Število sončnih dni na leto: 300
  • Število deževnih dni na leto: 50[6]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23628". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ http://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kristjan-koren-neumno-bi-bilo-da-bi-se-zadnji-dan-napil/370533
  4. ^ 4,0 4,1 Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1968. str. 20-21. COBISS 18172417. 
  5. ^ http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=29538
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Budanje-v-Vipavski-dolini.htm?_ctg_kraji=3148
  7. ^ http://zgodbasadeza.eu/wp/izbor-sadnih-sort-3/marelice/
  8. ^ https://sites.google.com/site/skdbudanje/gorski-te-in-pohod-na-kovk
  9. ^ http://www.ajdovscina.si/novice/2013073108514856/
  10. ^ http://www.ajdovscina.si/koledar_dogodkov/1437861600/2015071312580006/
  11. ^ Kragelj, Jožko (1995). Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah. Budanje : Župnijski urad. str. 53.