Socialistična federativna republika Jugoslavija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani SFR Jugoslavija)
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija (sh)
Социјалистичка Федеративна Република Југославија (mk, sh)
Socialistična federativna republika Jugoslavija (sl)
19631992
Geslo: "Bratstvo in enotnost"
Himna: "Hej Slovani"
Lega Socialistične federativne republike Jugoslavije
StatusFederacija
Glavno mestoBeograd
Skupni jezikisrbohrvaščina, slovenščina, makedonščina (sprva tudi hrvaščina in srbščina)[1][2] in jeziki manjšin
Vladasocialistična republika
predsednik, po smrti Josipa Broza predsedstvo 
predsednik vlade 
• 1989 - 1991
Ante Marković (zadnji predsednik Zveznega izvršnega sveta)
Zgodovinska dobahladna vojna
• razglasitev
7. april 1963
• članstvo v ZN
24. oktober 1945
• ustava
21. februar 1974
• razpad
25. junij 1991 - 27. april 1992
Površina
julij 1989255804 km2
Prebivalstvo
• julij 1989
23724919
Valutajugoslovanski dinar
Časovni pasUTC +1
Klicna koda+38
Predhodnice
Naslednice
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Svobodno tržaško ozemlje
Slovenija
Hrvaška
Republika Makedonija
Bosna in Hercegovina
Zvezna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992. Pod imenom Demokratična federativna Jugoslavija se je oblikovala po 2. svetovni vojni iz ozemlja predvojne Kraljevine Jugoslavije, nakar je leta 1945 spremenila ime v Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) in leta 1963 v dokončno ime SFRJ. Sestavljalo jo je šestih socialističnih republik (dotlej Ljudskih republik) in dve avtonomni pokrajini (SR Slovenija, SR Hrvaška, SR Srbija (ki je imela v sestravi avtomomni pokrajini Vojvodino in Kosovo), SR Bosna in Hercegovina, SR Črna Gora in SR Makedonija).

SFRJ je na severozahodu mejila na Italijo in Avstrijo, na severu na Madžarsko in Romunijo, na vzhodu na Bolgarijo, na jugu na Grčijo in Albanijo ter na zahodu na Jadransko morje.

Države[uredi | uredi kodo]

Z razpadom države je v letih 1991 in 1992 na njenem nekdanjem ozemlju nastalo pet novih držav:

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Organi federacije[uredi | uredi kodo]

Našteti organi temeljijo na ustavi SFRJ iz leta 1974.

Zvezni fondi[uredi | uredi kodo]

Socialistične republike in avtonomni pokrajini[uredi | uredi kodo]

Notranje je bila nekdanja zvezna država razdeljena na šest socialističnih republik z lastnimi ustavami in dve socialistični avtonomni pokrajini, ki sta bila hkrati v sestavi SR Srbije in sta dobili po letu 1968 skoraj izenačen status z republikami, 1974 pa tudi lastni ustavi. Glavno mesto SFR Jugoslavije, tako kot SR Srbije je bil Beograd.

Republike SFRJ
  1. Socialistična republika Bosna in Hercegovina, z glavnim mestom Sarajevo
  2. Socialistična republika Hrvaška, z glavnim mestom Zagreb
  3. Socialistična republika Makedonija, z glavnim mestom Skopje
  4. Socialistična republika Črna gora, z glavnim mestom Titograd
  5. Socialistična republika Srbija, z glavnim mestom Beograd; Srbija je imela v svoji sestavi še:
    a. Socialistično avtonomno pokrajino Kosovo, z glavnim mestom Priština
    b. Socialistično avtonomno pokrajino Vojvodino, z glavnim mestom Novi Sad
    (t. i. Ožja Srbija (del Srbije, ki ni niti Vojvodina niti Kosovo, ni imel posebnega formalnega statusa, temveč le vlogo statistične enote)
  6. Socialistična republika Slovenija, z glavnim mestom Ljubljana

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Greenberg, Robert David. Language and identity in the Balkans , Oxford University Press, 2004, 115, (ISBN 0-19-925815-5), (angleško) — »On January 15, 1944 AVNOJ declared Croatian, Serbian, Slovene, and Macedonian to be equal in the entire territory of Yugoslavia«
  2. Odločba št. 18. — Odluka o objavljivanju odluka i proglasa Antifašističkoga vijeća narodnog oslobođenja Jugoslavije, njegovoga Predsjedništva i Nacionalnoga komiteta na srpskom, hrvatskom, slovenskom i makedonskom jeziku (»Službeni list Demokratske Federativne Jugoslavije«, št. 1/1945, tekoča št. 10., stran 5.)

Jugoslavija (1929–1941; 1945–2003)

Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Vojvodina, in Boka Kotorska so bile del Avstro-Ogrske
(do 1918)
Glej Država Slovencev, Hrvatov in Srbov in Banat, Bačka in Baranja




Svobodna država Reka
(Reka)
(19201924)
Priključena k Italiji leta 1924, postala del Jugoslavije leta 1947

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
(19181929)

Kraljevina Jugoslavija
(19291941)


Tretji rajh priključil dele Slovenije
(19411945)
Kraljevina Italija priključila dele Slovenije, Hrvaške in Črne gore
(1941- 1943)

Demokratična federativna Jugoslavija
(19431946)

Federativna ljudska republika Jugoslavija
(19461963)

Socialistična federativna republika Jugoslavija
(19631992)

Slovenija
(od 1991)

Neodvisna država Hrvaška
(19411945)

Hrvaška
(od 1991)
tudi Srbska republika Krajina (19911995)

Bosna in Hercegovina
(od 1992)
Sestavljena iz Federacije Bosne in Hercegovine in Republike Srbske od 1995, in Brčkega okrožja od 2000

Madžarska priključila Bačko, Baranjo, Međimurje, in Prekmurje
(19411944/1945)

Zvezna republika Jugoslavija
(19922003)

Srbija in Črna gora
(20032006)

Srbija
(od 2006) Kosovo de facto protektorat ZN od 1999

Avtonomni Banat
(19411944)

Kraljevina Srbija
(do 1918)

Nedićeva Srbija
(19411944)

Užiška republika
(1941)

Albanija priključila večino Kosova, zahodno Makedonijo in jugovzhodne dele Črne gore
(19411944)

Kraljevina Črna gora
(do 1918)

Črna gora (okupirana od Italije)
(19411945)

Črna gora
(od 2006)

Današnja Republika Makedonija je bila del Kraljevine Srbije
(do 1918)

Bolgarija priključila večino današnje Makedonija in jugovzhodnih delov Srbije
(19411944)

Makedonija
(od 1991)