Hej Slovani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Hej Slovani (slovenščina Hej Slovenci, slovaščina Hej Slovaci, hrvaščina Hej Slaveni, srbščina Hej Sloveni) je nacionalistična pesem različnih slovanskih narodov, ki je bila od leta 1945 državna himna Socialistične federativne republike Jugoslavije in je bila do leta 2006 himna Državne skupnosti Srbije in Črne gore. Besedilo pesmi je leta 1834 napisal Samuel Tomášik pod naslovom Hej Slovaki!, melodijo pa ima v osnovi enako kot Mazurka Dombrowskega, državna himna Poljske. Do razpada Jugoslavije v letu 1991 so bile v rabi različice v slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini, tudi v hrvaščini in srbščini (v enemu času).[1][2]

Prvotna pravilna slovenska različica pesmi, ki se je pela skoraj stoletje dolgo obdobje do ustanovitve Socialistične federativne republike Jugoslavije je Hej Slovenci!.[3][4] Tekst in note za moški zbor so napisane v Slovenski Pesmarici Jakoba Aljaža iz leta 1896 in njenih ponatisih,[5] pa tudi v več drugih pesmaricah iz 19. in prve polovice 20. stoletja.[6][7] Besedilo prvotne pesmi ni v celoti enako himni SFRJ, saj je v zadnji izpuščena druga kitica, v kateri je v besedilu omenjen Bog.

Besedilo[uredi | uredi kodo]

slovenščina[uredi | uredi kodo][uredi | uredi kodo]

Hej Slovenci, naša reč

slovenska živo klije

dokler naše verno srce

za naš narod bije.

Živi, živi, duh slovenski,

bodi živ na veke!

Grom in peklo, prazne vaše

proti nam so steke.

Bog pa gromo-vladni

nam podal je dar jezika,

da pač nihče na tem svetu

nič nam ne podtika,

Bo naj kolikor ljudi

tolkanj črtov na sveti,

Bog je z nami, kdor prot' nam,

ga če Perun podreti.

Naj tedaj nad nami

strašna burja naj se znese,

skala poka, dob se lomi,

zemlja naj se trese.

Bratje, mi stojimo trdno

kakor zidi grada,

črna zemlja naj pogrezne

tega, kdor odpada.

Himna SFRJ[uredi | uredi kodo]

slovenščina[uredi | uredi kodo][uredi | uredi kodo]

Hej Slovani, naša reč

slovanska živo klije

dokler naše srce

za naš narod bije.

Živi, živi, duh slovanski,

bodi živ na veke,

grom in peklo, prazne vaše

proti nam so steke.

Naj tedaj nad nami

strašna burja najse znese,

skala poka, dob se lomi,

zemlja naj se strese.

Bratje, mi stojimo trdno

kakor zidi grada,

črna zemlja naj pogrezne

tega, ki odpada.

hrvaščina[uredi | uredi kodo][uredi | uredi kodo]

Hej Slaveni, jošte živi

Riječ naših djedova

Dok za narod srce bije

Njihovih sinova

Živi, živi duh slavenski

Živjet će vjekov'ma

Zalud prijeti ponor pakla

Zalud vatra groma

Nek se sada i nad nama

Burom sve raznese

Stijena puca, dub se lama

Zemlja nek se trese

Mi stojimo postojano

Kano klisurine

Proklet bio izdajica

Svoje domovine.

srbščina[uredi | uredi kodo][uredi | uredi kodo]

Hej, Sloveni, još ste živi

Duh naših dedova,

Dok za narod srce bije

Njihovih sinova.

Živi, živi duh slovenski,

Živeće vekov'ma!

Zalud preti ponor pakla,

Zalud vatra groma!

Nek se sada i nad nama

Burom sve raznese,

Stena puca, dub se lama,

Zemlja nek se trese!

Mi stojimo postojano

Kano klisurine,

Proklet bio izdajica

Svoje domovine!

makedonščina[uredi | uredi kodo][uredi | uredi kodo]

Еј, Словени, жив е тука

зборот свет на родот

штом за народ срце чука

преку син во внукот!

Жив е вечно, жив е духот

словенски во слога.

Не нè плашат адски бездни

нити громов оган!

Пустошејќи, нека бура

и над нас се втурне!

Пука даб и карпа сура,

тлото ќе се урне:

Стоиме на стамен-прагот

– клисури и бедем!

Проклет да е тој што предал

Родина на врагот!

črnogorščina[uredi | uredi kodo][uredi | uredi kodo]

Hej Sloveni, još ste živi

Duh naših đedova

Dok za narod srce bije

Njihovih sinova

Živi, živi duh slovenski

Živjeće vjekov'ma

Zalud prijeti ponor pakla

Zalud vatra groma

Nek se sada i nad nama

Burom sve raznese

Stijena puca, dub se lama

Zemlja nek se trese

Mi stojimo postojano

Kano klisurine

Proklet bio izdajica

Svoje domovine.

bosanščina[uredi | uredi kodo][uredi | uredi kodo]

Hej Slaveni, jošte živi

Duh (riječ) naših djedova

Dok za narod srce bije

Njihovih sinova

Živi, živi duh slavenski

Živjeće vjekov'ma

Zalud prijeti ponor pakla

Zalud vatra groma

Nek se sada i nad nama

Burom sve raznese

Stijena puca, dub se lama

Zemlja nek se trese

Mi stojimo postojano

Kano klisurine

Proklet bio izdajica

Svoje domovine.

poljščina[uredi | uredi kodo][uredi | uredi kodo]

Hej Słowianie, jeszcze nasza

Słowian mowa żyje,

póki nasze wierne serce

za nasz naród bije.

Żyje, żyje duch słowiański,

i żyć będzie wiecznie,

Gromy, piekło - złości waszej

ujdziem my bezpiecznie!

Dar języka zwierzył nam Bóg,

Bóg nasz gromowładny,

Nie śmie nam go tedy wyrwać

na świecie człek żadny.

Ilu ludzi, tylu wrogów,

możem mieć na świecie,

Bóg jest z nami, kto nam wrogiem,

tego Piorun zmiecie!

I niechaj się ponad nami

groźna burza wzniesie,

skała pęka, dąb się łamie,

ziemia niech się trzęsie.

My stoimy stale, pewnie,

jako mury grodu.

Czarna ziemio, pochłoń tego,

kto zdrajcą narodu!

slovaščina[uredi | uredi kodo][uredi | uredi kodo]

Hej, Slovania, ešte naša

slovenská reč žije,

Dokiaľ naše verné srdce

za náš národ bije.

Žije, žije, duch slovanský,

bude žiť na veky,

Hrom a peklo, márne vaše

proti nám sú vzteky!

Jazyka dar sveril nám Boh,

Boh náš hromovládny,

Nesmie nám ho teda vyrvať

na tom svete žiadny;

I nechže je koľko ľudí,

toľko čertov v svete;

Boh je s nami: kto proti nám,

toho parom zmetie.

I nechže sa aj nad nami

hrozná búra vznesie,

Skala puká, dub sa láme

a zem nech sa trasie;

My stojíme stále pevne,

ako múry hradné

Čierna zem pohltí toho,

kto odstúpi zradne!

češčina[uredi | uredi kodo][uredi | uredi kodo]

Hej Slované, ještě naše

slovanská řeč žije,

pokud naše věrné srdce

pro náš národ bije.

Žije, žije duch slovanský,

bude žít na věky.

Hrom a peklo, marné vaše,

proti nám jsou vzteky.

Jazyka dar svěřil nám Bůh,

Bůh náš hromovládný.

Nesmí nám ho tedy vyrvat

na tom světě žádný.

I nechať je tolik lidí,

kolik čertů v světě.

Bůh je s námi, kdo proti nám,

toho Perun smete.

I nechať se též nad námi,

hrozná bouře vznese.

Skála puká, dub se láme.

Země ať se třese !

My stojíme stále pevně,

jako stěny hradné.

Černá zem pohltí toho,

kdo odstoupí zrádně ...

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Greenberg, Robert David. Language and identity in the Balkans , Oxford University Press, 2004, stran 115, (ISBN 0-19-925815-5), (v angleščini)
    On January 15, 1944 AVNOJ declared Croatian, Serbian, Slovene, and Macedonian to be equal in the entire territory of Yugoslavia
  2. ^ Odločba št. 18. — Odluka o objavljivanju odluka i proglasa Antifašističkoga vijeća narodnog oslobođenja Jugoslavije, njegovoga Predsjedništva i Nacionalnoga komiteta na srpskom, hrvatskom, slovenskom i makedonskom jeziku (»Službeni list Demokratske Federativne Jugoslavije«, št. 1/1945, tekoča št. 10., stran 5.)
  3. ^ Aljaž, Jakob. "Slovenska Pesmarica. Zvezek I." , Družba sv. Mohorja, 1896, stran 45, (URN:NBN:SI:DOC-L4NUKRZJ)
  4. ^ Čerin, Josip. "Glasbena Matica 1872-1897" , Glasbena Matica, 1879, stran 9, (URN:NBN:SI:DOC-DRTTDPO1)
  5. ^ Aljaž, Jakob. "Slovenska pesmarica. Zvezek 1." , Družba sv. Mohorja, 1923, stran 34, (URN:NBN:SI:DOC-JAVLZKBD)
  6. ^ "Orlovska pesmarica (1920)." , O. Z., 1920, stran 24 (URN:NBN:SI:IMG-WMLCDXSB)
  7. ^ Foerster, Anton. "Hej Slovenci!." , Glasbena matica. Zbori za štiri moške glasove, 1922, Glasbena matica, stran 176 (URN:NBN:SI:IMG-60RERT5J)