Venčeslav Čopič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Venčeslav Čopič
Rojstvo 9. november 1893({{padleft:1893|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Lokavec
Smrt 8. april 1980({{padleft:1980|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (86 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Pan-Slavic flag.svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic učitelj, urednik

Venceslav Čopič, slovenski učitelj, šolnik in strokovni pisec, * 9. november 1893, Slokarji, Lokavec, † 8. april 1980, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je 9.11.1893 očetu Francu (1859-1911) in materi Tereziji roj. Bolko (1856-1936) v Lokavcu pri Slokarjih. Osnovno šolo je obiskoval v Lokavcu (1899-1907), nato privatno pripravljalno šolo za učiteljišče v Sežani (1907-1908), učiteljišče v Kopru (1908-1909) in Gorici (1909-1912). Usposobljenostni izpit je opravil leta 1914. Med prvo svetovno vojno je služil kot avstro-ogrski vojak na Tirolskem, kjer je bil hudo ranjen. Po vojni se je dodatno izpopolnjeval na trgovski nadaljevalni šoli v Ljubljani (1919), kmetijski nadaljevalni šoli v Grmu pri Novem mestu (1921) ter opravil osem semestrov višje pedagoške šole v Zagrebu (1921-1928), kjer je leta 1928 diplomiral iz pedagogike, psihologije in matematike. V tem obdobju je bil tudi učitelj v Pišecah. Nato je poučeval na ljubljanskem učiteljišču.[1] Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Koncentracijskem taborišču v Dachauu. Po osvoboditvi 1945 je postal šolski inšpektor ter med drugim vodil prosvetno-pedagoško službo v Ajdovščini. Organiziral je Pedagoški center v Ljubljani, bil predavatelj in vodja številnih seminarjev za učitelje in urednik Male pedagoške knjižnice. V pedagoških revijah je objavljal članke iz socialne pedagogike, metodike pouka, organizacije šolstva, o stikih med šolo in domom, o usposabljanju učiteljev. Napisal je knjigi Pisanje (1950), ki obravnava metodo začetnega pisalnega pouka, in Metrski sestav in učno navodilo (1962). V knjigi Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969 (1970) je sodeloval z razpravama o zgodovini pouka matematike in geografije. Uredil je zbornik ob 100-letnici Učiteljišča v Ljubljani (1973) in napisal številne življenjepise slovenskih šolnikov. Prejel je Žagarjevo nagrado. [2] Bil je oče umetnostne zgodovinarke Špelce Čopič in fizika Milana Čopiča.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Primorski slovenski biografski leksikon (1976). Snopič 3. Gorica: Goriška Mohorjeva družba
  2. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Gustav II Adolf Ta biografski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.