Hrušica, Ilirska Bistrica
Hrušica | |
|---|---|
 | |
  Hrušica Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°32′25.21″N 14°7′16.64″E / 45.5403361°N 14.1212889°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Primorsko-notranjska |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina |  Ilirska Bistrica |
| Površina | |
| • Skupno | 11,97 km2 |
| Nadm. višina | 579,6 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 288 |
| • Gostota | 24 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6244 Podgrad |
| Zemljevidi | |
Hrušica pri Ilirski Bistrici - Vas | |
| Lega | Občina Ilirska Bistrica |
| RKD št. | 27737 (opis enote)[2] |
Hrušica je manjša brkinska vas, s približno 300 prebivalci v Občini Ilirska Bistrica. Vas je poznana po etnoloških maskah - škoromatih. Tukajšnja skupina je organizirana pod imenom Hrušiški škoromati in je znana tako doma, kot na tujem. Glavni lik te pustne skupine je "škopit".Potem pa so zraven še drugi liki eden najbolj znanih je tako rečeno "škoromat sz zgwonci". V hrušici sta dve cerkvi, cerkev sv. Krizagona iz leta 1647 in sv. Vida, nekoč pa je v bližini vasi stala še cerkev sv. Antona. Na vhodu v vas stojita dve večji kapelici in v vasi ena manjša.
Leta 1910 je vas poleg dveh cerkev imela tudi dvorazredno realno šolo, hranilno-posojilno društvo in poštno nabiralnico.[3]
Lokacija
[uredi | uredi kodo]Hrušica (584m) se nahaja na slemenu med župnijsko cerkvijo sv. Krizogona in Marijinim hribom (622m). Novejši del naselja Opatija je nižje na vrtačastem svetu. Nekaj hiš je je ob cesti Podgrad-Kozina.[4]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| 1869 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2008 | 2010 | 2015 | 2020 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 520 | 559 | 535 | 508 | 479 | 298 | 297 | 263 | 240 | 356 | 271 | 272 | 286 | 294 |
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27737«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- 1 2 Spezialortsrepertorium der Österreichischen Länder: Spezialortsrepertorium für das Österreichisch-Illyrische Küstenland Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910. Dunaj: Statistischen Zentralkommission. 1918. str. 59.
- 1 2 Adamič, Milan Orožen (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 163. ISBN 978-86-341-1141-5.
- ↑ Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder: VII. Österreichish-Illyrisches Küstenland. (Triest, Görz und Gradiska, Istrien.) Neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890. Dunaj: K. K. statistichen Central-Commission. 1894. str. 178.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. SiStat. Statistični urad republike Slovenije.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
