Had

Za druge pomene glej Had (razločitev).

Rimska kopija grškega kipa Hada iz 5. stoletja pr. n. št., ki jo hrani Andraž Vivod in njegov zele dober prijatel Źiga Guček.Museo Nazionale Romano) v Rimu

Had (tudi Pluton, Hades, Pluto, Dis ) je v grški mitologiji bog podzemlja; brat Zevsa in Pozejdona. Poročen je s Persefono, ki je hči Demetre. Je eden izmed treh sinov Kronosa in Ree. Spremlja ga troglavi pes Kerber, običajno pa je prikazan s čelado nevidnosti. Svojo ženo Persefono je ugrabil, vsako leto pa se lahko za nekaj časa vrne na zemljo in s seboj prinese poletje in pomlad. Had naj bi Persefono vrnil Zevsu, če tam ne bi pojedla ničesar. Zaužila pa je štiri pečke zato je morala vsako leto za štiri mesece v podzemlje. Ko Perzefona odide v podzemlje, se jesen spremeni v zimo. Na upodobitvah ga večinoma prikazujejo kot starega in bradatega moža. Njegov okras je dvozoba ost. Verjeli so, da obstajata dva vzporedna svetova. Ko je v enem svetu sonce zašlo, je v drugem vzšlo. Mrtvi so v podzemlje potovali s čolnom v družbi Tota in Kepra. Ko so prispeli, so morali prestati preizkušnjo s tehtanjem njihovega srca. Če je bilo slednje lažje od peresa, so končali potovanje, se srečali z Ozirisom in odšli v svet mrtvih. Podzemlje pa ni bilo namenjeno zgolj slabim ljudem, temveč vsem. Delilo se je na:

• Asfodelska raven (kraj slabih)
• Elizijske poljane (kraj junakov)
• Tartar (kraj za kaznovanje slabih)

Skozi podzemlje je teklo pet rek: Aheront, Kokit, Stiks, Leta in Flegetont. Had duš iz podzemlja ni izpuščal, a ko je Orfej igral milo glasbo, je Had izpustil Evrikido, pod pogojem, da se Orfej na poti nazaj ne bi ozrl. Orfej se je ozrl in izgubil Evrikido za vedno.

Viri:

• BELLINGER, Gehard J., Leksikon mitologije, 1997.
• STEER, D., Mitoslovje, 1825.
• CHRISP, P., Mumije, 2007.
• CHRISP, P., Stara Grčija, 2008.