Had

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rimska kopija grškega kipa Hada iz 5. stoletja pr. n. št., ki jo hrani Palazzo Altemps (Museo Nazionale Romano) v Rimu

Had (tudi Pluton, Hades, Pluto, Dis ) je v grški mitologiji bog podzemlja; brat Zevsa in Pozejdona. Poročen je s Perzefono, ki je hči Demetre. Je eden izmed treh sinov Kronosa in Ree. Spremlja ga troglavi pes Kerber, običajno pa je prikazan s čelado nevidnosti. Svojo ženo Perzefono je ugrabil, vsako leto pa se lahko za nekaj časa vrne na zemljo in s seboj prinese poletje in pomlad. Had naj bi Perzefono vrnil Zevsu, če tam ne bi pojedla ničesar. Zaužila pa je štiri pečke zato je morala vsako leto za štiri mesece v podzemlje. Ko Perzefona odide v podzemlje, se jesen spremeni v zimo. Na upodobitvah ga večinoma prikazujejo kot starega in bradatega moža. Njegov okras je dvozoba ost. Verjeli so, da obstajata dva vzporedna svetova. Ko je v enem svetu sonce zašlo, je v drugem vzšlo. Mrtvi so v podzemlje potovali s čolnom v družbi Tota in Kepra. Ko so prispeli, so morali prestati preizkušnjo s tehtanjem njihovega srca. Če je bilo slednje lažje od peresa, so končali potovanje, se srečali z Ozirisom in odšli v svet mrtvih. Podzemlje pa ni bilo namenjeno zgolj slabim ljudem, temveč vsem. Delilo se je na:

  • Asfodelsko raven (kraj slabih)
  • Elizijske poljane (kraj junakov)
  • Tartar (kraj za kaznovanje slabih)

Skozi podzemlje je teklo pet rek: Aheront, Kokit, Stiks, Lete in Flegetont. Had duš iz podzemlja ni izpuščal, a ko je Orfej igral milo glasbo, je Had izpustil Evrikido, pod pogojem, da se Orfej na poti nazaj ne bi ozrl. Orfej se je ozrl in izgubil Evrikido za vedno.

Viri:[uredi | uredi kodo]

  • BELLINGER, Gehard J., Leksikon mitologije, 1997.
  • STEER, D., Mitoslovje, 1825.
  • CHRISP, P., Mumije, 2007.
  • CHRISP, P., Stara Grčija, 2008.


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]




Lupa Ta članek je nanoškrbina. Pomagaj Wikipediji in ga izdatno dopolni z vsebino.