Charles Thomas Bolton

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Charles Thomas Bolton
Rojstvo18. april 1943({{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (76 let)
Tullahoma[d]
DržavljanstvoFlag of the United States.svg ZDA
Poklicastronom

Charles Thomas Bolton, ameriški astronom, * 1943, Camp Forrest, Tennessee, ZDA.

Bolton je leta 1972 podal prvi zelo verjeten dokaz o obstoju zvezdnih črnih lukenj.[1][2]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Diplomiral je leta 1966 na Univerzi Illinoisa. Magisterij je končal leta 1968, doktoriral pa leta 1970 na Univerzi Michigana.[1] Po doktoratu je delal kot raziskovalec na Observatoriju Davida Dunlapa v Richmond Hillu, Kanada, kjer je poučeval do leta 1972.[1] Med letoma 1971 in 1972 je poučeval na Kolidžu Scarborough, med 1972 in 1973 pa na Kolidžu Erindale. Od leta 1973 je profesor na Oddelku za astronomijo Univerze v Torontu.[1]

V letu 1970 je razvil prvi računalniški model atmosfere zvezde, ki je omogočil zanesljivo primerjavo s spektri pravih zvezd.[1]

Leta 1971 je kot mladi raziskovalec in začasni fakultetni član na Dunlapovem observatoriju raziskoval dvozvezdja.[3][4] Pri rentgenskem viru Labod X-1 (HDE 226868), odkritem leta 1964, je opazoval kolebanja, kot da bi krožil okrog nevidne, vendar masivne spremljevalke, ki je sevala močne rentgenske žarke.[1][5] Neodvisno sta objavila odkritje nevidne masivne spremljevalke HDE 226868 Louise Webster in Paul Murdin, ki sta raziskovala na Kraljevem observatoriju Greenwich.[6]

Meritve Dopplerjevega premika zvezdinega spektra so pokazale prisotnost spremljevalke in omogočile ocenitev mase iz njenih elementov tira.[7] Na podlagi napovedane mase telesa so domnevali da gre za črno luknjo, ker največja možna nevtronska zvezda ne more preseči trikratne Sončeve mase.[8] Po nadaljnjih opazovanjih je leta 1973 astronomska srenja priznala obstoj črne luknje Labod X-1, ki leži v ravnini krajevne Galaksije pri galaktični širini približno 3 stopinje.[1][9][10][11] Labod X-1 so razvrstili v razred mikrokvazarjev.

Septembra 2007 se je Univerza v Torontu odločila da bo zaradi svetlobnega onesnaženja prodala Observatorij Davida Dunlapa, ki ima največji enozrcalni daljnogled (74 palcev (1880 mm)) v Kanadi, nekoč drugi največji reflektor na svetu, za današnje razmere pa je majhen.[4] Bolton in prirodoslovci iz Richmond Hilla so zahtevali da Observatorij in 190 akrov javnih nasadov in arboretum proglasijo za naravno dediščino in ne dovolijo gradnje predmestnih hiš ali stanovanj.[4][12]

Navkljub nerešenemu zaslišanju pred preiskovalno kimisijo za zaščito province Ontario je Univerza 2. julija 2008 objavila takojšnjo prodajo zemljišča krajevnim razvijalcem in Boltona vrgla ven.[13]

Je član Kanadske kraljeve družbe in Mednarodne astronomske zveze.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]