Park Tivoli, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Tivoli)
Park Tivoli
Tivolski grad v parku Tivoli, Ljubljana
Tivolski grad v parku Tivoli, Ljubljana
Park Tivoli, Ljubljana se nahaja v Slovenija
Park Tivoli, Ljubljana
TipMestni park
LokacijaLjubljana, Slovenija
Koordinati46°3′14″N 14°29′48″E / 46.05389°N 14.49667°E / 46.05389; 14.49667Koordinati: 46°3′14″N 14°29′48″E / 46.05389°N 14.49667°E / 46.05389; 14.49667
Nastanek1813 (1813)
Ljubljana - Park Tivoli
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.7590 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP7. julij 1984

Park Tivoli je največji park v Ljubljani.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Deli parka so bili urejeni že v srednjem veku, načrtno pa so ga posamezni lastniki urejali v baročnem obdobju. Načrt za javni park je izdelal francoski inženir Blanchard. Park so odprli leta 1813. Kasneje so ga urejali Latterman, vrtnarji maršala Radetzkega in drugi. Po potresu je pri urejanju posameznih delov svetoval arhitekt Maks Fabiani županu Ivanu Hribarju in vrtnarju Heinicu. Sedanjo palačo Švicarijo je načrtoval arhitekt C. M. Koch, ledenico v bližini pa arhitekt J. Jager.

Deček z jeguljo

Dobro stoletje kasneje, med letoma 1921 in 1939, je Jože Plečnik delno preuredil podobo parka.

Danes ima park številne sprehajalne poti, cvetlične ureditve, fontane in kipe. Glavne točke parka so trije veliki kostanjevi drevoredi in Jakopičev drevored, ki ga je razširil in uredil Plečnik s svojimi pomočniki.

Park so v prvi, še posebej pa v drugi polovici 20. stoletja dopolnjevali z različnimi objekti športno-sprostitvene narave. Tako so zgradili ribnik, ob preureditvi vrtnarije dodali botanični vrt, ohranili rastlinjak, med drugo svetovno vojno so uredili veliko otroško igrišče pri ribniku, že prej letno kopališče Ilirija (1929), dodali športno dvorano Tivoli (1965; arhitekt Marjan Božič), pokrito kopališče s fitnesom in kegljiščem (1973; arhitekt Fedja Košir). Poleg tega so v parku še odprta igrišča za tenis, košarko, kotalkanje in mini golf ter več okrepčevalnic.

V parku sta še dva pomembnejša baročna objekta: Cekinov in Tivolski grad. V prvem je Muzej novejše zgodovine, v drugem Mednarodni grafični center.

Skupaj z Rožnikom in Šišenskim hribom park sestavlja Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib s 509 ha.

Ribnik[uredi | uredi kodo]

Tivolski park okoli leta 1850
Glavni članek: Tivolski ribnik.
Lokvanj Nymphaea Laydekeri v ribniku.

V dolžino meri 140 m, širok je 50 m, globok med 0,9 in 1,3 m. Pokriva površino 5000 m2 in nosi 7700 m3 vode.[2]

Leta 1880 so v parku Tivoli uredili ribnik, ki so mu meščani preprosto rekli »bajer«. Ribnik je nastal z izkopom in je bil prvotno namenjen drsanju in čolnarjenju (nemško drsalno društvo Laibacher Eislaufverein). V ribniku so bile sprva okrasne in druge ribe in seveda žabe.

Leta 1906 je mestna občina odvzela ribnik nemškemu drsalnemu društvu in ga do prve svetovne vojne vodila sama. Zaradi pomanjkanja denarja je magistrat med obema vojnama sklenil, da bo organizirano drsanje opustil in končala se je zlata doba drsanja na ribniku.

Ob ribniku je manjši botanični park z rastlinjakom. Na nasprotni strani ribnika je otroško igrišče, urejeno leta 1942 in preurejeno ter opremljeno z novimi igrali. Po drugi svetovni vojni je čolnarna propadla.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7590". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. Krelj, Živa (2007). "Rezultati: Hidromorfološki parametri: Morfometrija". Ekološki status ribnika Tivoli (PDF). Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]