Fizikalni zakon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.«[1] Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno. Tvorjenje kratkega opisa našega okolja v obliki takšnih zakonov je temeljni cilj znanosti. Vendar teh pogojev vsi avtorji ne uporabljajo na enak način.

Razločevanje med naravnim zakonom v politično-legalnem smislu in naravnim ali fizikalnim zakonom v znanstvenem smislu je sodobno – oba koncepta sta enakovredno izpeljana iz fizisa, starogrške besede φύσις, teološkega, filozofskega in znanstvenega izraza, v latinščino prevedenega kot natura s pomenom narava.[a]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nekateri sodobni filozofi, kot je na primer Swartz, rabijo izraz »fizikalni zakon« za pomene naravnih zakonov kot v resnici so in ne kot jih pridobijo znanstveniki. Glej Swartz (1985).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Law of Nature", Oxforski slovar angleškega jezika (angleščina) (Oxford University Press), 2005-09 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Swartz, Norman, The Concept of Physical Law (New York: Cambridge University Press), 1985. Druga izdaja je na voljo na spletu [1].