Fizikalni zakon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.«[1] Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno. Tvorjenje kratkega opisa našega okolja v obliki takšnih zakonov je temeljni cilj znanosti. Vendar teh pogojev vsi avtorji ne uporabljajo na enak način.

Razločevanje med naravnim zakonom v politično-legalnem smislu in naravnim ali fizikalnim zakonom v znanstvenem smislu je sodobno – oba koncepta sta enakovredno izpeljana iz fizisa, starogrške besede φύσις, teološkega, filozofskega in znanstvenega izraza, v latinščino prevedenega kot natura s pomenom narava.[a]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Nekateri sodobni filozofi, kot je na primer Swartz, rabijo izraz »fizikalni zakon« za pomene naravnih zakonov kot v resnici so in ne kot jih pridobijo znanstveniki. Glej Swartz (1985).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Law of Nature", Oxforski slovar angleškega jezika (angleščina) (Oxford University Press), 2005-09 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Swartz, Norman, The Concept of Physical Law (New York: Cambridge University Press), 1985. Druga izdaja je na voljo na spletu [1].