Bundeswehr
| Bundeswehr Bundeswehr | |
|---|---|
 Oznaka Bundeswehra | |
| Ustanovitev | 12. november 1955 |
| Trenutna struktura | 1. oktober 1990 |
| Veje/rodovi sil | Heer (kopenska vojska) Marine (vojna mornarica) Luftwaffe (vojno letalstvo) Streitkräftebasis (skupna podporna služba) Zentraler Sanitätsdienst (saniteta) |
| Sedež | Bonn, Berlin, Potsdam |
| Vodstvo | |
| Vrhovni poveljnik | minister za obrambo Boris Pistorius [1] po razglasitvi izrednih razmer: kancler Friedrich Merz [2] |
| Minister za obrambo | Boris Pistorius[3] |
| Načelnik generalštaba | General Carsten Breuer[4] (Heer) |
| Pripadniki | |
| Vojaška polnoletnost | 17 |
| Nabor | Ne (ukinjeno 1. julija 2011) |
| V aktivni vojaški službi |
19.594.118 (2009 ocena), age 17–49 |
| Sposobni za vojaško službo |
15.747.493 (2009 ocena), starost 17–49 |
| Letni doprinos vojaške polnoletnosti |
445.048 (2009 ocena) |
| Aktivni pripadniki | 186.221 (Februar 2026) regularna sestava[5] |
| Rezervni pripadniki | okoli 860.000 regularna rezerva[6] |
| Vojaški izdatki | |
| Proračun | 108,2 milijarde € (FY26) vrátane 4. tranže osobitných aktív[7] |
| Delež BDP | 2,39% (FY25)[8] |
| Industrija | |
| Domači oskrbovalci | Airbus Rheinmetall KNDS Hensoldt Diehl Thyssenkrupp MTU Aero Engines MBDA |
| Tuji oskrbovalci |  Evropska unija ZDA Izrael |
| Sorodni članki | |
| Zgodovina | Vojaška zgodovina Nemčije |
| Čini | Čini Bundeswehra |
Bundeswehr je naziv za oborožene sile Nemčije, ki se delijo na:
- kopenska vojska (Heer)
- vojna mornarica (Bundesmarine)
- vojno letalstvo (Luftwaffe)
- Streitkräftebasis (skupna podporna služba) in
- Zentraler Sanitätsdienst (saniteta).
Vojaštvo
[uredi | uredi kodo]Obvezno služenje vojaškega roka je bilo 1. julija 2011 prekinjeno.
Bundeswehr v tujini
[uredi | uredi kodo]- ELMAS - 3 mornariška patrulja letala (Sardinija)
- MCMFORMED - 1 minolovec
- MCMFORNORTH - 1 minolovec
- STANAVFORLANT - 1 rušilec/fregata
- STANAVFORMED - 1 rušilec/fregata
Tuje oborožene sile v Nemčiji
[uredi | uredi kodo]- NATO: ARRC, AIRNORTH, JCCENT, poveljstvo MND, 17 E-3A sentry, 2 Boeing-707
- Belgija: 1 mehanizirana pehotna brigada (2.000 vojakov)
- Francija: 2.700 vojakov
- Nizozemska: 1 lahka brigada (3.000 vojakov)
- Združeno kraljestvo: skupaj 20.600 vojakov
- britanska kopenska vojska - 18.300 vojakov
- RAF - 2.300 vojakov
- ZDA: skupaj 57.580 vojakov
- kopenska vojska ZDA - 42.200 vojakov
- vojna mornarica ZDA - 300 mornarjev
- USMC - 2.000 marincev
- vojno letalstvo ZDA - 14.880 vojakov
(Opomba: Oborožene sile ZDA so v fazi reorganiziranja evropskih enot, saj jih premeščajo iz Nemčije v nove članice NATO-a.)
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Art 65a Basic Law«. Gesetze-im-internet.de. Pridobljeno 7. junija 2011.
- ↑ »Art 115b Basic Law«. Gesetze-im-internet.de. Pridobljeno 7. junija 2011.
- ↑ »Boris Pistorius« (v nemščini). bmvg.de. Pridobljeno 12. februarja 2024.
- ↑ »General Carsten Breuer ist neuer Generalinspekteur« (v nemščini). bmvg.de. 17. marec 2023. Pridobljeno 12. februarja 2024.
- ↑ »Personahlzahlen der Bundeswehr)« (v nemščini). bundeswehr.de. 28. februar 2026. Pridobljeno 31. marca 2026.
- ↑ »Reserve der Bundeswehr)« (v nemščini). bundeswehr.de. Pridobljeno 31. marca 2026.
- ↑ »Deutschland investiert in Verteidigung und stärkt das Bündnis« (v angleščini). bmvg.de. 26. november 2025. Pridobljeno 31. marca 2026.
- ↑ »The Secretary General's Annual Report 2025« (PDF) (v angleščini). nato.int. 26. marec 2026. Pridobljeno 31. marca 2026.
- CIA The World Factbook Arhivirano 2011-03-11 na Wayback Machine. (stran je v angleščini)
- Uradna stran Bundeswehra (stran je v nemščini)
- Revija Obramba: NATO 21. stoletja. DEFENSOR d.o.o., Ljubljana, 2001
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Umetniki | |
| Drugo | |
