Politika in uprava Nemčije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Reichstag v Berlinu, sedež Bundestaga

Politična ureditev Nemčije je zvezna parlamentarna republika, določa jo ustava (Grundgesetz), ki je bila sprejeta leta 1949 in je z manjšimi spremembami ostala v veljavi tudi po združitvi Vzhodne ter Zahodne Nemčije leta 1990.

Politični sistem[uredi | uredi kodo]

Zakonodajna veja oblasti[uredi | uredi kodo]

Zakonodajna veja oblasti v Zvezni republiki ZR Nemčiji je v rokah dvodomnega parlamenta. Le-ta je sestavljen iz zveznega odbora (Bundestag) ter zveznega sveta (Bundesrat). To sta spodnja in zgornja zbornica parlamenta, zvezna zakonodajna veja pa je razdeljena med njima.[1]

Poslanci za zvezni zbor so izvoljeni na splošnih in neposrednih volitvah s strani državljanov ZR Nemčije za dobo štirih let. Predsednik ZR Nemčije pa lahko njihov mandat predčasno konča z razpustitvijo parlamenta, kar se je že trikrat zgodilo v zgodovini ZR Nemčije. Glavna naloga zveznega zbora je sprejemanje zakonov, nadzor vlade in volitve zveznega kanclerja, v njem pa se odvijajo tudi strankarski pogovori o pomembnih odločitvah na področju notranje in zunanje politike. Zvezni zbor lahko ustanovi preiskovalne komisije, s pomočjo katerih nadzira delo vlade in zveznega kanclerja, ima pa tudi pooblastilo za izrek zaupnice celotni vladi. Obveznost zveznega zbora je izvolitev pooblaščenca za oborožene sile, ki skrbi za varstvo temeljnih pravic. Seje zveznega zbora morajo biti javne. V primeru, da je po končanem mandatu starega zbora izvoljen novi, velja med njima načelo diskontinuitete. To pomeni, da se z razpustitvijo starega zveznega zbora vsi zakonodajni postopki štejejo za dokončane.[1]

Zvezni svet je samostojen organ zveze, preko katerega zvezne dežele ZR Nemčije sodelujejo pri zakonodaji in upravi ter pri zadevah, povezanih z EU. Hkrati pa predstavlja tudi protiutež zveznemu zboru in zvezni vladi ter vez med zvezo in deželami. Spada v skupino nepopolnih domov, ki niso enakopravni prvemu domu (v tem primeru zveznemu zboru). V primeru, da med obema zakonodajnima domovoma pride do nesoglasja, se ustanovi poseben skupni odbor iz dveh tretjin članov zveznega zbora in ene tretjine članov zveznega sveta, ki je pristojen za razrešitev nesoglasja. Ustanovitev in delovanje skupnega odbora določa poslovnik, ki ga sprejme zvezni zbor s soglasjem zveznega sveta.[1]

Zvezna vlada[uredi | uredi kodo]

Zvezno vlado sestavljajo ministri, zadolženi za posamezna področja in zvezni kancler. V političnem sistemu ZR Nemčije kancler sam določi število ministrov, ki jih bo potreboval v svojem mandatu, določi pa tudi njihove pristojnosti. Predloge kanclerja pa mora potrditi predsednik ZR Nemčije.[2]

Ministri so odgovorni za vodenje svojih ministrstev in zanje tudi odgovarjajo. Ministrstva, ki so v ustavi deklarirana kot obvezna so: ministrstvo za notranje zadeve, pravosodje, za finance in za obrambo.[3]

Kancler je izvoljen na predlog predsednika države v zveznem zboru z absolutno večino vseh poslancev. Kancler ima izredno močno vlogo, saj vodi nemško politiko tako doma kot v tujini, določa pa tudi okvire, v sklopu katerih morajo delovati resorni ministri. V primeru, da resorni minister ne deluje v skladu z določenimi okviri, mora le-ta odstopiti. Kancler je odgovoren parlamentu, ministri pa kanclerju. Trenutno v ZR Nemčiji kanclersko mesto zaseda Angela Merkel, ki se je na tem položaju obdržala tudi po menjavi koalicije.[4]

Zvezni predsednik[uredi | uredi kodo]

Čeprav je zapisano, da je vodja ZR Nemčije njen predsednik, je v praksi dejanska izvršilna oblast v rokah zveznega kanclerja.

Predsednika države za mandat petih let voli prav za to posebej sklicano telo, zvezna skupščina, ki jo predstavljajo vsi člani parlamenta in delegati, ki jih izberejo parlamenti posameznih zveznih držav. V primeru kršenja ustave in zveznih zakonov lahko proti njemu na ustavnem sodišču sprožijo postopke za njegovo razrešitev. Ta postopek pa lahko sprožita zvezni zbor in zvezni svet.[5]

Pristojnosti zveznega predsednika so predvsem reprezentativnega pomena in niso vezane na aktivno oblikovanje političnega življenja. Odvzeto mu je vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami, ki jih ima državni poglavar v večini parlamentarnih in predsedniških sistemih. V ZR Nemčiji ta funkcija v mirnih časih pripada obrambnemu ministru, v času vojne pa ima poveljstvo nad oboroženimi silami zvezni kancler.[2]

Trenutno je predsednik ZR Nemčije Joachim Gauck, ki je bil izvoljen na volilni skupščini marca leta 2012.

Sodna veja oblasti[uredi | uredi kodo]

V ZR Nemčiji sodno vejo oblasti sestavljajo zvezno ustavno sodišče, zvezno vrhovno sodišče in druga zvezna in deželna sodišča.

Zvezno ustavno sodišče[uredi | uredi kodo]

Zaradi velikih pristojnosti, ki jih ima ustavno sodišče, ga mnogi pojmujejo kot najbolj originalno in najzanimivejšo institucijo v ustavnem sistemu ZR Nemčije. Je najvišji varuh ustave v državi in je sestavljeno iz dveh panelov oziroma senatov. Vsak ima svoje področje pristojnosti. Prvi senat je zadolžen za kontrolo norm, ustavnih pritožb s področja javnih služb, služenja vojaškega roka in civilnega služenja, kazenskih postopkov, izvrševanja kazni ter sporov med organi. Drugi senat pa skrbi za volilne pritožbe in je pristojen za prepovedi strank. Sodniki ne morejo prehajati iz enega panela v drugega, vedno so izvoljeni neposredno v določen senat. V vsakem senatu je osem sodnikov. Polovico sodnikov v posameznem senatu izvoli zvezni zbor, drugo polovico pa zvezni svet. Mandat sodnikov traja dvanajst let brez možnosti ponovne izvolitve.[4]

Zvezno vrhovno sodišče[uredi | uredi kodo]

Zvezno vrhovno sodišče je zadolženo za civilno kazensko pravo. To na najnižjem nivoju izvajajo občinska, deželna in višja deželna sodišča. Njegova naloga je tudi zagotavljanje pravne enotnosti in izpolnjevanj prava. Sodnike vrhovnega zveznega sodišča imenujeta skupaj minister za pravosodje in komite za izbiro sodnikov.[6]

Druga zvezna in deželna sodišča[uredi | uredi kodo]

Na podlagi sedanje ureditve sodstva ZR Nemčije na tem področju obstaja pet vrst sodišč: redna oziroma navadna (odgovorna za kriminalne zadeve, civilnopravne zadeve in še za nekatere nesporne legalne procedure), delovnopravna (odločajo o sporih, ki izhajajo iz zaposlitvenih pogodb), splošna upravna, finančna (ukvarjajo se z obdavčenjem ter drugimi finančnimi in računskimi zadevami) in socialna sodišča (ukvarjajo se s spori glede socialne varnosti).[7]

Relacija med zvezno in prvo podrejeno ravnijo oblasti[uredi | uredi kodo]

Delitev oblasti je osnovna ideja na kateri danes leži demokratična in federativna ZR Nemčija. Tudi v ZR Nemčiji je oblast razdeljena na izvršilno, zakonodajno in sodno med zveznim parlament (Bundestag) in regionalnimi parlamenti (Landtag), med predsednika ZR Nemčije, zvezno vlado in regionalnimi vladami in med zveznimi ter regionalnimi sodišči. Bundestag je najvišji zakonodajni organ v ZR Nemčiji. Zvezna vlada predstavlja najvišjo izvršno oblast, sodno oblast pa zvezna in deželna sodišča. [8]

Glavni koncept nemškega federalizma je, da zvezna oblast izvaja široko zakonodajno oblast na področju meddržavnih zadev, Länder pa so v glavnem odgovorne za implementacijo zakonov zveznega in regionalnega nivoja. V primeru kjer pride do kresanja teh dveh zakonodaj, zvezna prevlada nad regionalno, so pa dežele deležne kar precejšnje avtonomije in moči.[9]

Vse Länder imajo enak pravni položaj in uživajo enak ustavni status. Imajo veliko avtonomijo pri vodenju samih sebe, saj zvezna ustava določa le demokratični minimum, v obsegu, da mora vsaka dežela izvajati načela republikanskega, demokratičnega in socialnega prava. Lokalna samouprava spada pod avtoriteto Länder. zvezna oblast pa lahko vpliva na raven lokalne samouprave posredno s spreminjanjem federalne zakonodajne (s podeljevanjem novih nalog in funkcij) in na področju davkov.[9]

Ustava daje regijam moč po načelu subsidiarnosti, so odgovorne za vse javne funkcije in naloge, ki niso eksplicitno dodeljene zvezni oblasti. V praksi to pomeni, da so policija, izobrazba, kultura in lokalna samouprava v rokah kompetenc posamezne regije, njene izvršne avtoritete.[10] Zvezna oblast na drugi strani operira izključno na področjih zunanjih odnosov, oboroženih sil, federativne železnice, federativne pošte in federativne finančne administracije. To pomeni da mora priti na nekaterih področjih med zvezno in regijsko ravnijo do sodelovanja (ibid). Na tej točki pride v igro Bundesrat, protiutež Bundestagu , vmesni člen med deželo in Federacijo. Bundesrat, zgornji dom parlamenta, sestavljajo predstavniki Länder preko katerega vplivajo na zakonodajo na zvezni ravni, kajti posvetovanje z Bundesratom je obvezno pri odločitvah na zvezni ravni in v primeru zakonov, ki imajo vpliv na interese ter naravo regij, je tudi potreben njegov konsenz.[11] V nekaterih primerih imajo Länder tudi pravico do veta, ta pa je deželam pomagala ohraniti mero moči in zakoreninila kooperativen federalizem.

V Bundestagu je torej najpomembnejša naloga zakonodajni proces in parlamentarni pregled vlade in njenega dela, člani Bundestaga pa odločajo tudi o zveznem proračunu in razporeditev vojaških sil izven ZR Nemčije.[12] V zakonodajnem procesu kot sem že omenil sodeluje tudi Bundesrat. Bundesrat poda svoje prvo mnenje o predlogu zakona še preden je ta predlog posredovan Bundestagu.

Medtem ko je Bundestag dvodomni parlament na zvezni ravni, na regionalni ravni delujejo Landtagi, ki so enodomni. Podobno je tudi Landtag zakonodajni organ, vendar v glavnem seže njihova moč znotraj svojih regij na področja kulture (izobrazba, muzeji, podpora umetnikom), policijo in lokalno samoupravo – zakone oblikujejo glede na lastne potrebe in okoliščine. V principu imajo Landtagi proste roke na vseh področjih razen tistih, kjer jih Osnovni zakon (Grundsgesetz) eksplicitno omejuje.[13]

Vsaka regija ima poleg svojega parlamenta tudi svojo vlado, na katere čelu je šef vlade s svojim kabinetom in ministri. Zvezna vlada pa se ne more vmešavati afere regionalne vlade in ni institucionaliziranega centralnega vladnega nadzora nad regionalno vlado.[10] Zvezna vlada ima večjo zakonodajno vlogo, medtem pa ima Land vlada večjo administrativno vlogo – to prikazuje dejstvo, da Land vlada zaposluje večje število javnih uslužbencev kot zvezna vlada in lokalne vlade skupaj.[14]

Zvezna vlada in Land vlade si delijo moči na številnih področjih, kot so: civilno pravo, begunstvo, splošna blaginja, upravljanje zemlje, zaščita potrošnikov, splošno zdravje in pobiranje pomembnih statistik (podatki o rojstvih, smrti, porokah). V primeru javnih medijev, varovanje narave, regijskega načrtovanja in regulacije javnih služb zvezna vlada postavi splošne smernice politike, ki jih vsaka Land po svoje podrobneje zastavi in izvaja. Zvezna vlada in Land vlade si delijo odgovornost tudi na področju širših socialnih skrbi, kot na primer višje šolstvo, regijski ekonomski razvoj in kmetijske reforme).[14]

Položaj z največjo izvršilno oblastjo je Kancler, ki je šef države, nadzoruje zvezno vlado in imenuje zvezne ministre. Deluje torej na zvezni ravni. Predsednik države ima bolj ceremonialno vlogo in predstavlja ZR Nemčijo doma in po svetu ter je v interakciji z drugimi ustavnimi organi na različne načine. Ima pa predsednik države poseben odnos s predsednikom Bundesrata, kajti predsednik Bundesrata prevzame vlogo predsednika zveze, ko slednji svoje funkcije ne more (obiski izven države, bolezen, dopust) opravljati ali ob resignaciji.[15]

Tako kot je ZR Nemčija urejeno federalno je tudi sodni sistem tako strukturiran. Sodstvo izvajajo federalna, oziroma zvezna sodišča in sodišča 16-ih Länder, katera imajo tudi največ dela znotraj nemškega sodnega sistema.[16]

Sodišča, ki sestavljajo nemški sodni sistem so: redna sodišča, ki se ukvarjajo s kriminalom in z večino civilnih primerov; specializirana sodišča, to so administrativna, delovna, socialna, finančna in patentna; konstitucionalna, ustavna sodišča, ki se osredotočajo na preverjanje delovanje sodnikov in interpretacije ustave. Vsa redna sodišča in specializirana sodišča so organizirana v štiri stopnje, ki se stopnjujejo po pomembnosti. Tako na najnižji stopnji delujejo sodišča na lokalni ravni, na naslednji stopnji regionalna sodišča, na tretji ravni delujejo Land apelacijska sodišča.[14]

Na vrhu sistema rednih sodišč je Federalno sodišče (Bundesgerichtshof) v mestu Karlsruhe. To je zadnje apelacijsko sodišče za vse primere iz nižjih stopenj rednih sodišč. Na zadnji stopnji imajo vse vrste specializiranih sodišč svoje Federalno (vrhovno) sodišče. Vsaka regija (razen Schleswig-Holstein) ima tudi svoje ustavno sodišče. Ta sodišča so administrativno neodvisna in finančno avtonomna od ostalih vladnih teles – sama lahko pišejo svoj proračun in zaposlujejo ali odpuščajo ljudi. Najpomembnejše in najvišje sodišča pa je Zvezno ustavno sodišče ZR Nemčije, ki ga sestavljajo 16 sodnikov za dobo 12 let – pol jih izbere Bundesrat, drugo polovico pa Bundestag.[14]

Lokalna samouprava v ZR Nemčiji[uredi | uredi kodo]

Lokalna samouprava mest, občin in okrožij je ključni element sodobnih ustavnih držav. To je tako imenovana lokalna demokracija, ki zajema volivce na najnižji ravni državne strukture. ZR Nemčija je klasičen primer "mešanega modela" javne uprave. Organizacija in administracija te demokracije je v popolni meri prepuščena občinam, kar je izraz demokracije v praksi in je nepogrešljiv element pravne države, ki zagotavlja svobodo. Lokalna samouprava ohranja pristojnost odločanja na lokalni in distriktni ravni za ljudi, in ga predstavi kot pomemben element decentralizirane razdelitve pristojnosti.[17]

Občine so sestavni del države, so najnižja raven v državni in v upravni strukturi, so pod federacijo in deželami. Vsaka od teh ravni je zastopana in legitimirana v parlamentu. Vse občine imajo enako stopnjo avtonomije, ampak iz vidika mešanega modela javne uprave je razvidno, da vse občine nimajo enakega pomena v sistemu.[18] Občine v ZR Nemčiji niso enake in nikoli ne bodo, tako v smislu njihovega območja, število prebivalcev, finančni moči, političnem vplivu, vplivu na sistem javne uprave, itd.[17]

Zajamčene pravice mest, občin in okrajev so določene v temeljnih zakonih Zvezne republike ZR Nemčije in v posameznih ustavah zveznih dežel, te pravice zagotavljajo občinam pravico upravljati vse svoje zadeve same, seveda v mejah, določenih z zakonom. Ta ustavna izjava pravic v temeljnih zakonih Zvezne republike ZR Nemčije, daje precejšne pristojnosti občinam, zlasti na področjih, kjer zvezni zakon nima popolne avtoritete. Pomembno je še poudariti, da občine v ZR Nemčiji zelo dobro izkoriščajo svojo moč.[18]

Če primerjamo sisteme lokalne samouprave posameznih zveznih dežel lahko vidimo, da je možnosti za opredelitev nemških občin na več načinov. V ZR Nemčiji je mogoče identificirati štiri različne modele lokalne samouprave. Ta delitev izhaja iz drugačnega zgodovinskega razvoja zveznih dežel, od geografske lege znotraj mej obstoječega ozemlja Zvezne republike ZR Nemčije do originalnih dodelitev mej in zakonov okupacijskih sil po koncu druge svetovne vojne.[18]

Mnogi raziskovalci, npr. Stanislav Balik, Anderson ali Wehling so ustvarili tipologijo za ločevanje posameznih vrst lokalne samouprave. Uporabili so štiri osnovne kategorije za razdelitev občin; a) South German Council Organization (Süddeutsche Ratsverfassung); b) Mayoral organization (Bürgermeisterverfassung); c) North German Council Organization (Norddeutsche Ratsverfassung) in d) Magistrat Municipal System (Magistratverfassung).[18]

Te štiri oblike je bilo možno najti na začetku devetdesetih let, takoj po ponovni združitvi ZR Nemčije. North German Council Organization (Norddeutsche Ratsverfassung) in Mayoral Organization (Bürgermeisterverfassung) pa danes ne obstajata več. Čeprav sta te dve obliki lokalne samouprave obstali le za kratek čas in sta se kasneje transformirali v South German Council Organization (Süddeutsche Ratsverfassung), jih bomo na kratko predstavili.[18]

Mayoral Organization daje županu najvišji položaj v občini in je v nasprotju s North German Council Organization, ki temelji na načelu deljenja upravne moči (župan in občinski svet), župan v tem sistemu ni izvoljen neposredno, ampak ga izvolijo posredno in sicer v občinskem svetu, kljub temu pa ima župan močan vpliv v takšnem sistemu.[18]. On ali ona je šef uprave, deluje v imenu občine in vodi občinski svet. Ta model upravljanja prihaja iz Francije.[19]

V North German Council Organization ima občinska uprava samo en organ, občinski svet. Župan vodi ta organ in je tudi izvoljen prek njega. vrhovni "administrator" občinskega sveta je pa uradnik (direktor), ki nima avtonomne pozicije, in je v celoti podrejen svetu. Na takšen sistem občine je možno gledati kot na tekmovanje med Županom in mestnimi uradniki, torej med dvema položajema najvišje upravne moči.[18]

Če pogledamo bližje na danes najbolj uporabljene sisteme občin, lahko opazimo, da je najbolj razširjen model South German Council Organization. Takšen sistem se na primer, uporablja na Bavarskem in v mnogimi vzhodno nemškimi zveznimi deželami. Na čelu takšne občine je župan, ki ima zelo močan položaj. Župan je v takšnem občinskem sistemu izvoljen neposredno na volitvah. On ali ona vodi na primer občinski (ali mestni) svet in vodi vse njene odbore. je najvišji predstavnik administracije in najvišji predstavnik občine. Nasproti mu ali ji je občinski (oziroma mestni svet), ki ga izglasujejo občani . Organ odločanja je občinski svet, ki je sestavljen iz župana in članov občinskega sveta, Svetniki imajo častne položaje in niso vezani na navodila in provizije svojih volivcev.[17]

Magistratni sistem pa temelji na dvojnem sistemu administracije. uporablja se, na primer, v zvezni deželi Hessen - in je značilna predvsem za delitvijo nalog med občinskem svetu, ki jih občani volijo neposredno in Magistrata, kolegijskega organa. Občinski svet, imenovan tudi občinske seje (Stadtverordnetenversammlung) v Hessnu, je najvišji organ v občini in izvoli svojega predsednika. Občinski svet je odgovoren za vse lokalne zadeve. Izvršilni organ je Magistrat, in je v obliki kolegijskega organa, vodi ga uprava lokalne skupnosti. Magistrat je sestavljen iz strokovnih in častnih članov, ki se volijo v občinskem svetu. V Hessnu je danes Župan izvoljen neposredno in je predsednik Magistrata, ne pa občinskega sveta.[17]

V ZR Nemčiji je Občinski svet predstavniški organ občine, volivci ga volijo na podlagi splošne, enake, volilne pravice na neposrednimi volitvami s tajnim glasovanjem na posameznem območju. Prebivalci občine, ki so starejši od 18 let (v nekaterih deželah tudi 16) imajo pravico glasovanja. Kar se tiče pasivne volilne pravice, ni nobenih razlik, vsi državljani starosti 18 let ali več imajo pravico biti izvoljen . Mandat občinskih predstavnikov je poleg dveh zveznih dežel enak, se pravi 5 let. Samo Bavarska (6 let) in Bremen (4 leta) sta izjema in imata različno dolge mandate kot druge dežele. Občinski svet lahko v skladu s svojimi potrebami tvori tudi različne odbore. Najvišji predstavnik občine je po navadi župan.[18]

Izvolitev župana lahko poteka na dva načina. On ali ona je lahko izvoljen neposredno s strani državljanov ali posredno s strani občinskega sveta. Na župana je mogoče gledati v dveh lučeh; župan je najvišji politični predstavnik občine, njegov zakoniti namestnik. Župan je izvoljen posredno v občinskem svetu in ima politično podporo. V tem smislu ima župan bolj vlogo politika in ne vloge zastopnika interesov občine, saj je bil posredno izvoljen v občinskem svetu . Lahko pa je voljen neposredno, župan je potem videti kot oseba, ki dejansko predstavlja interese občanov, saj je javnost tista, ki daje županu njegovo moč oziroma njegovo legitimnost. Na podlagi različnih relevantnosti županov je njihov mandat v posameznih zveznih deželah drugačen. Mandati županov se ne rabijo skladati z mandati svetnikov v občinskem svetu.[18]

Zvezne države imajo pomembno mesto v političnem sistemu Federativne Republike ZR Nemčije in v njeni občinski strukturi. Zvezne dežele imajo pravico do lastnega zakonodajnega postopka in regulacijo državne občinske strukture. Za obliko občinskega sistema so predvsem odgovorne zvezne dežele države same, zato je v ZR Nemčiji mogoče najti tako različne oblike lokalne samouprave.

Delitev pristojnosti ter načini sodelovanja med zvezno, deželno in lokalno oblastjo v ZR Nemčiji[uredi | uredi kodo]

Značilnost nemškega federalizma po kateri se razlikuje od drugih je poseben način razdelitve pristojnosti, ki sega nazaj k tradiciji in praksi Bismarckovega imperija. Medtem ko so praktično vse pomembne zakonodajne pristojnosti skoncentrirane na zvezni ravni, je implementacija in administracija izključna domena dežel.[20]

Zvezna Republika ZR Nemčija ja znana tudi po lokalni oziroma komunalni samoupravi to pa zaradi bogate raznovrstnosti nemških lokalnih skupnostih. V osnovi ima sicer nemški model le dvoje lokalnih skupnosti: občino (Gemeinde) in okraj (Landkreis); v nekaterih večjih deželah (na primer na Bavarskem) poznajo tudi tretjo raven lokalne samouprave, in sicer v okviru državne teritorialne enote vladnega okrožja (Ragierungsbezierk).[21]


Hierarhija predpisov[uredi | uredi kodo]

Vse pomembnejše zakonodajne akte moreta sprejeti oba domova v federalnem sistemu. Zgornji dom ali Bundesrat je sestavljen iz delegiranih predstavnikov deželnih vlad, preko katerega dežele sodelujejo pri sprejemanju zakonodaje in upravljanju zveze ter v zadevah Evropske unije. Iz tega sledi, da je proces medvladnih pogajanj institucionaliziran v centralnem zakonodajnem procesu. Bistveno vlogo igra zakonodajna posredniška komisija, ki je sestavljena iz obeh domov parlamenta.[20] Ustava je na vrhu hierarhije notranjih predpisov. Prednost ima pred vsemi drugimi viri notranjega prava in je kot ustava instrument, od katerega je odvisen celoten pravni sistem ZR Nemčije. Vsak predpis, sprejet v ZR Nemčiji, mora biti v skladu z ustavo tako po obliki kot tudi vsebini. Ustavo se lahko spremeni z dvotretjinsko večino v Bundestagu in v Bundesratu. Nekateri ključni elementi ustave, kot so delitev zveze v dežele, njihovo sodelovanje v zakonodajnem postopku in načela se nikakor ne smejo spremeniti. Splošna pravila mednarodnega prava so hierarhično nižja od ustave, vendar višja od zveznih in deželnih predpisov. Ustava izrecno določa, da so ta splošna pravila sestavni del zveznega prava, da imajo prednost pred tem pravom in neposredno ustvarjajo pravice in dolžnosti prebivalcev zveznega ozemlja. Deželno pravo ne sme biti v nasprotju z zveznim pravom. 31. člen ustave določa: »Zvezno pravo ima prednost pred deželnim pravom.« To načelo velja ne glede na hierarhičen status nasprotujočih si predpisov, tako da, na primer, zvezni predpis prevlada nad ustavo dežele.[22]

Razmerje med pristojnostmi zvezne, deželne in lokalne oblasti[uredi | uredi kodo]

Ustava Zvezne Republike ZR Nemčije določa tri vrste zakonodajnih področij: področja v izključni pristojnosti zveze, področja konkurirajoče pristojnosti zveze in dežel in vsa ostala področja, kjer velja izključna zakonodajna pristojnost dežel. Domneva se torej zakonodajna pristojnost dežel, vendar velja, da zvezno pravo prebija deželno.[23]

Izključna zakonodajna prisotnost Zvezne oblasti[uredi | uredi kodo]

Na področjih, ki spadajo v izključno zakonodajno pristojnost zveze, imajo dežele zakonodajno pristojnost le v primeru izrecnih pooblastil iz zveznega zakona (71. člen ustave).

Zveza ima izključno zakonodajno pristojnost na področjih zunanje politike vključno z varovanjem civilnega prebivalstva. Odloča o svobodi gibanja, federalnem državljanstvu, izdaji potnih listov, osebnih izkaznic, preseljevanje, izseljevanje ter izročitev. Naloga zveze je tudi, da določi mere in teže ter valuto (kovanci, bankovci). Skrbi za enake carine in trgovska območja, pogodbe glede trgovine, prost pretok blaga ter načini plačila s tujimi državami.[22]

Deljena zakonodajna pristojnost med Zvezno in Deželno oblastjo[uredi | uredi kodo]

Na področjih deljene zakonodajne pristojnosti, imajo dežele pravico sprejeti določeno zakonodajo, če zveza ne izvaja svoje zakonodajne pristojnosti na tem istem področju. Pravna področja iz deljene zakonodajne pristojnosti vključujejo: civilno, kazensko in cestno-prometno pravo ter tudi pravo o društvih, pravo o bivanju in naselitvi tujih državljanov, pravo v zvezi z gospodarskimi zadevami, delovno pravo in določene vidike prava varstva potrošnikov. V zvezi z določenimi vprašanji iz deljene pristojnosti, navedenimi v členu 74 ustave, ima zveza pravico sprejeti zakonodajo samo, če vzpostavitev enakih življenjskih pogojev na ozemlju zveze ali vzdrževanje pravne ali gospodarske enotnosti zahteva zvezne predpise v nacionalnem interesu.[16]

Pristojnosti lokalne veje oblasti[uredi | uredi kodo]

Kot že rečeno ima ZR Nemčija raznovrstno lokalno samoupravo, čeprav se v osnovi le ta deli na dvoje lokalnih skupnosti: občino (Gemeinde) in okraj (Landkreis). Največja posebnost samoupravne ureditve pa je ta, da obsega dva oz. celo tri tipe občin: navadno (podeželsko) občino, samostojno mestno občino in iz okraja izločeno mestno občino. Razlika je v pristojnostih občin in v njihovem odnosu do okraja: navadne občine so vključene v okraj (kreisangehoerige Gemeinden); samostojne mestne občine (selbstaendige Staedte) imajo - poleg pristojnosti navadnih občin tudi del od države prenesenih pristojnosti, ki jih imajo iz okraja izločene občine, iz okraja izločene mestne občine (Kreisfreie Staedte) pa imajo pristojnosti in položaj okraja. Za nemške občine velja, po deželnih zakonih o občinah (Gemeindeordnungen), načelo univerzalne pristojnosti glede vseh javnih zadev. Občine so načeloma pristojne za izvajanje javnih nalog na svojem območju.[21] To pomeni, da načeloma niso pristojne le za lokalne zadeve, pač pa tudi za zadeve širšega, tudi državnega pomena, kolikor pač zakon posamezne zadeve ne presodi drugi lokalni skupnosti ali državi sami. Dejansko je torej zakon tisti, ki razmejuje delavno področje občine v razmerju do države in okrajev - po presoji parlamenta, kaj je lahko stvar občinske samouprave - izhajajoč iz navadnega širokega koncepta o funkcijah občine. V praksi je sicer tako, da opravljajo tudi nemške občine v prvi vrsti lokalne zadeve, delež prenesenih državnih zadev pa je velik zlasti v mestnih občinah in v okrajih. Lokalne zadeve so kot že rečeno lastne oziroma samoupravne naloge občin, ki si jih te lahko same določajo; lastne so tudi naloge, ki jih občinam kot take določi - z zakonom ali drugimi predpisi država. Prenesene oziroma naložene pa so tiste naloge občin, ki so v bistvu državne, vendar jih država z zakonom prenese v izvajanje občinam, te naloge izvajajo po smernicah in pod nadzorstvom pristojnih državnih organov. Tako ima nemška občina dejansko tri področja nalog. Kar dve od treh področij temeljita na državni zakonodaji. To pomeni, da je v nemški model lokalne samouprave vgrajen tok prenašanja državnih nalog na lokalne skupnosti.[21]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Der Bundestag. 2014. Dostopno prek: http://www.bundestag.de/bundestag/index.jsp (3. 1. 2014)
  2. ^ 2,0 2,1 Beyme, Klaus von. 2002. Politični sistem zvezne republike ZR Nemčije. Koper: Visokošolsko središče.
  3. ^ Die Bundesregierung. 2014. Dostopno prek: http://www.bundesregierung.de/Webs/Breg/DE/Bundesregierung/bundesregierung.html (3. 1. 2014)
  4. ^ 4,0 4,1 Bojanc, Tanja. 2005. Zvezna republika ZR Nemčija kot primer demokratičnega političnega sistema. Ljubljana. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Bojanc-Tanja.PDF (23. 12. 2013)
  5. ^ Bundespräsident. 2014. Dostopno prek: http://www.bundespraesident.de/DE/Die-Bundespraesidenten/Die-Bundespraesidenten-node.html (3. 1. 2014)
  6. ^ Koncilja, Rok. 2006. Razmerje med sodstvom in državnim sodiščem. Diplomsko delo. Ljubljana: fakulteta za družbene vede.
  7. ^ Legal order. 2014. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/civiljustice/legal_order/legal_order_ger_en.htm (3. 1. 2014)
  8. ^ German Bundestag. 2013. Function and role. Dostopno prek: http://www.bundestag.de/htdocs_e/bundestag/function/index.html (29. 12. 2013)
  9. ^ 9,0 9,1 Council of Europe. 2012. Local and regional democracy in Germany. 14. mar. Dostopno prek: https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?id=1918543&Site=COE#P237_30705 (29. 12. 2013)
  10. ^ 10,0 10,1 Johns Hopkins Faculty of Law University of Sheffield. Regional government in european countries. The Constitution Unit University Colleqe London. Dostopno prek: http://www.ucl.ac.uk/spp/publications/unit-publications/5.pdf (29. 12. 2013)
  11. ^ Bundesrat. 2013. The Bundesrat as the link between the Federation and the federal states. Dostopno prek: http://www.bundesrat.de/cln_320/nn_11004/EN/funktionen-en/inhalte/3-Bindeglied-en.html (29. 12. 2013)
  12. ^ German Bundestag. 2013. Function and role. Dostopno prek: http://www.bundestag.de/htdocs_e/bundestag/function/index.html (29. 12. 2013)
  13. ^ Encyclopædia Britannica. 2013. Germany. Dostopno prek: http://www.britannica.com/EBchecked/topic/231186/Germany/58036/Railways#toc58040 (29. 12. 2013)
  14. ^ 14,0 14,1 14,2 14,3 Country studies.US. Federalism. Dostopno prek: http://countrystudies.us/germany/151.htm (29. 12. 2013)
  15. ^ Bundespraesident. 2013. Interaction between constitutional organs. Dostopno prek: http://www.bundespraesident.de/EN/Role-and-Functions/ConstitutionalBasis/InteractionBetweenConstitutionalOrgans/interactionbetweenconstitutionalorgans-node.html;jsessionid=8E641E5AE6A13AAC2C34C3BF64D03AC3.2_cid388 (3. 1. 2014)
  16. ^ 16,0 16,1 European e-justice. 2013. Dostopno prek: https://e-justice.europa.eu/content_member_state_law-6de-sl.do?member=1 (3. 1. 2014)
  17. ^ 17,0 17,1 17,2 17,3 Hashke, Dieter. 2011. Local Government And Administration in Germany. Dostopno prek: https://www.google.si/?gws_rd=cr&ei=mA_IUqu4Nar_ygOH8YDYAg#q=local+government+administration+in+germany (4. 1. 2014)
  18. ^ 18,0 18,1 18,2 18,3 18,4 18,5 18,6 18,7 18,8 Pitrová, Miroslava. 2008. Municipalities in the Federal Republic of Germany – Progress and Current Situation. Dostopno prek: http://www.ssoar.info/ssoar/bitstream/handle/document/6227/ssoar-pceur-2008-1-pitrova-municipalities_in_the_federal_republic.pdf?sequence=1 (4. 1. 2014)
  19. ^ Wegener, Alexander (2004): Deutsches Kommunalrecht. Dostopno prek: http://www.kommunaler-wettbewerb.de (4. 1. 2014)
  20. ^ 20,0 20,1 Brezovšek, Marjan. 1994. Federalizem in decentralizacija. Ljubljana: založba Karantanija
  21. ^ 21,0 21,1 21,2 Šmidovnik Janez. 1995. Lokalna samouprava. Ljubljana: Cankarjeva založba
  22. ^ 22,0 22,1 Bundesministerium der Justiz. 2010. Basic Law for the Federal Republic of Germany. 21. jul. Dostopno prek: http://www.gesetze-im-internet.de/englisch_gg/englisch_gg.html#p0107 (2. 1. 2014)
  23. ^ Evropska pravosodna mreža. 2006. Pravni red – ZR Nemčija. Evropska komisija. 2. avg. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/civiljustice/legal_order/legal_order_ger_sl.htm (2. 1. 2014)

Viri in Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Beyme, Klaus von. 2002. Politični sistem zvezne republike ZR Nemčije. Koper: Visokošolsko središče.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]