Sivaš

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sivaš
Sivash, Ukraine.jpg
Naravne barve satelitske slike Sivaša
Sivaš se nahaja v Krim, Ukrajina
Sivaš
Sivaš
Sivaš se nahaja v Ukrajina
Sivaš
Sivaš
LegaAzovsko morje
Koordinate46°05′N 34°20′E / 46.083°N 34.333°E / 46.083; 34.333Koordinati: 46°05′N 34°20′E / 46.083°N 34.333°E / 46.083; 34.333
Rečni viriSalgir
Države porečjaZastava Ukrajine Ukrajina,
Zastava Rusije Rusija (sporna)
Maks. dolžina200 km
Maks. širina35 km
Površina2560 km2
Povp. globina0,5 – 1 m
Maks. globina3 m
Slanost22-87 ‰
Uradno ime: Central Syvash
Razglasitev:11. oktober 1976
ID #:115[1]
Uradno ime: Eastern Syvash
Razglasitev:23. november 1995
ID #:769[2]

Sivaš (rusko in ukrajinsko: Сива́ш; krimska tatarščina: Sıvaş, cirilica: Сываш, 'umazanija'), znan tudi kot Putridsko ali Gnilo morje (rusko: Гнило́е Мо́ре, Gniloye More; ukrajinsko: Гниле́ Мо́ре , Hnyle More; krimska tatarščina: Çürük Deñiz, cirilica: Чюрюк Денъиз), je sestavljen iz velikega sistema plitvih lagun na zahodni obali Azovskega morja. Voda Sivaša, ločena od morja z ozko Arabatsko koso, pokriva površino približno 2560 km2, celotno območje pa se razprostira na približno 10.000 km2. Njegova vzhodna povezava z Azovskim morjem se imenuje Heničeska ožina. Sivaš meji na severovzhodni obali z glavnim polotokom Krim. Centralni in vzhodni Sivaš je bil registriran kot mokrišče Ukrajine na podlagi Ramsarske konvencije; po letu 2014, po ruski aneksiji Krima, je postala predmet teritorialnega spora.

Opis[uredi | uredi kodo]

Sivaš skoraj odseka Krimski polotok od kopnega, saj služi kot naravna meja avtonomne republike. Dolga (110 km) in ozka (0,27–8 km) Arabatska kosa teče proti vzhodu in jo ločuje od Azovskega morja. Dve telesi sta povezani na severu v Heničesko ožino poleg pristanišča Heničesk. Na zahodu ga Perekopska ožina loči od Črnega morja in Krim poveže z Ukrajino.

Sivaš je izjemno plitev. Najgloblje mesto je približno 3 metre, večina območja pa je globoko med 1,5 in 1 meter. Dno je prekrito z do 5 m debelim muljem. Ker je zelo nizka se voda v Sivašu zelo hitro segreva. Široko območje izhlapevanja pušča vodo tudi izjemno slano. Količina različnih soli je ocenjena na 200 milijonov ton. Več rastlin izkorišča mineralne vire Sivaša. Območje je mokrišče mednarodnega pomena. Obale so nizke, rahlo nagnjene, močvirnate in slane. Poleti se vodostaj Sivaša občutno zniža, kar razkrije neplodna solonska tla, ki jih domačini imenujejo sivašes. Solonec (ukrajinsko Солонець, rusko Солоне́ц) je referenčna skupina tal Svetovne referenčne baze za vire tal (WRB). V zgornjih 100 cm profila tal ima tako imenovani 'natrijski horizont'. Ime temelji na ruskem soль (kar pomeni sol)[3].

Sivaš je včasih razdeljen na zahodni Sivaš in vzhodni Sivaš. Med seboj sta povezana preko preliva Čongar.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Preliv Čongar

Med rusko državljansko vojno je Sivaš postal znan po presenetljivem prehodu Rdeče armade med operacijo Perekop-Čongar.

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Sivaš se lahko pojavi rdeče barve zaradi mikroalge Dunaliella salina, ki je odporna na sol.

V vzhodnih delih Sivaša je manj soli in je dom trstičja in druge močvirne vegetacije. [4]

Veliki otoki v osrednjem Sivašu so v glavnem poraščeni s stepskim rastjem, sestavljenim iz trave bodalice (Stipa), tulipanov (Tulipa suaveolens ), pelina (Artemisia taurica), kadulje (Salvia), pirnice (Agropyron cristatum), bilnice (fescue).

Obala Sivaša vsebuje veliko rastlin, ki prenašajo sol, vključno: osočnik (Salicornia), nebinovka Tripolium, trpotec, mrežica (Limonium caspium), loboda (Atriplex aucheri').

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Central Syvash". Ramsar Sites Information Service. Pridobljeno dne 25 April 2018.
  2. "Eastern Syvash". Ramsar Sites Information Service. Pridobljeno dne 25 April 2018.
  3. IUSS Working Group WRB: World Reference Base for Soil Resources 2014, Update 2015. World Soil Resources Reports 106, FAO, Rome 2015. ISBN 978-92-5-108369-7. (PDF 2,3 MB).
  4. V. Siokhin; I. Chernichko; V. Kostyushyn; N. Krylov; Yu. Andrushchenko; T. Andrienko; Ya. Didukh; V. Kolomijchuk; L. Parkhisenko; R. Chernichko; T. Kirikova (2000). V. Siokhin; V. Kostyushyn (ur.). Sivash: the lagoon between two seas (PDF). ISBN 9058829960. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2014-05-12.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]