Korejščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Korejščina
한국어, 조선말
Hangugeo, čosŏnmal
Hangugeo-Chosonmal.svg
hangugeo, čosŏnmal (korejščina) zapisano v hangulu, čosŏn'gŭlu
Materni jezikJužna Koreja, Severna Koreja, Kitajska, Japonska
Št. maternih govorcev
75 milijonov  (2007)[1]
Zgodnejše oblike
Stara korejščina
  • Korejščina
Narečja
Pisavaizključna raba hangula (obe Koreji), mešanica hangula in handže (nekateri profesionalni zapisi v J. Koreji) ali cirilica (manj rabljena v narečju korjo mal)
Uradni status
Uradni jezik
Zastava Južne Koreje Južna Koreja
Zastava Severna Koreja Severna Koreja
Flag of the People's Republic of China Janbian, Kitajska
Priznani manjšinski
jezik
RegulatorJužna Koreja:
Nacionalni inštitut za korejski jezik
국립국어원/ 國立國語院 Severna Koreja:
Sahoe Kwahagwon Ŏhak Yŏnguso
Jezikovni raziskovalni inštitut za socialne znanosti
사회과학원 어학연구소
Jezikovne kode
ISO 639-1ko
ISO 639-2kor
ISO 639-3Različno:
kor – sodobna korejščina
okm – srednja korejščina
oko – stara korejščina
Seznam Linguist
okm srednja korejščina
 oko stara korejščina
Glottologkore1280[2]
Linguasphere45-AAA-a
{{{mapalt}}}
Države z govorci korejščine kot maternega jezika

Koréjščina (한국어/조선말, glej spodaj) je uradni jezik v Korejah, tako v Severni kot v Južni. Je tudi eden od dveh uradnih jezikov v Korejski avtonomni prefekturi Janbian na Kitajskem. Po svetu je približno 78 mililijonov govorcev korejščine. V 15. stoletju je nacionalni pisni sistem uvedel Sedžong Veliki. Sistem se sedaj imenuje hangul. Pred razvojem sistema hangul so Korejci več kot tisočletje znatno rabili korejsko različico kitajske pisave handža in fonetične sisteme, kot so hjangčal, gugjeol in idu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
  2. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Korean". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 

Viri[uredi | uredi kodo]