Pojdi na vsebino

Masikot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Masikot
Splošno
KategorijaIV. skupina: Oksidi in hidroksidi
Kemijska formulasvinčev(II) oksid, PbO
Strunzova klasifikacija04.AC.25
Klasifikacija DANA04.02.07.01
Kristalna simetrijaortorombska – dipiramidna,
H.-M. simbol: 2/m 2/m 2/m,
prostorska skupina: Pbma
Osnovna celicaa = 5,459 Å, b = 4,723 Å,
c = 5,859 Å, Z = 4;
V = 151,06 Å3 (izračunan iz osnovne celice)
Lastnosti
Molekulska masa223,20 g/mol
Barvarumena, rdečkasto rumena
Kristalni habitzemljast, moten, masiven, luskast
Kristalni sistemortorombski
Dvojčičenjeopaženo na umetnih kristalih
Razkolnostrazločna po {100} in {010}
Lomupogljiv
Trdota2
Sijajdiamanten
Barva črtesvetlo rumena
Prozornostprosojen
Gostota9,642 g/cm3 (izmerjena),
9,81 g/cm3 (izračunana)
Optične lastnostidvoosen (+)
Lomni količniknα = 2,510, nβ = 2,610,
nγ = 2,710
Dvolomnostδ = 0,200
Pleohroizemviden
Kot 2V90° (izmerjen),
86° (izračunan)
Ultravijolična fluorescencane fluorescira
Sklici[1][2]

Masikot je svinčev mineral s kemijsko formulo PbO, ki nastaja s preperevanjem drugih svinčevih mineralov. Kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu in je dimorf tetragonalnega litargita. Masikot prehaja v litargit, in obratno, s kontroliranim segrevanjem in ohlajanjem. V naravi je zelo redek, sicer pa nastaja med industrijskim pridobivanjem in predelavo svinca in svinčevih oksidov.[3]

Masikot (massicot) je francosko ime svinčevega oksida. Razvilo se je iz španskega izraza mazacote, ta pa iz staroarabskega masḥaqūniyā in sirskega mšaḥ to qūnyā, ki v dobesednem prevodu pomenita »mazilo kavstične sode«.[4]

Mineral in njegovo ortorombsko kristalno strukturo so prvič opisali leta 1841 na lokaciji Stolberg, Aachen, Severno Porenje - estfalija, Nemčija, čeprav so ga pod tem imenom poznali že od poznega srednjega veka.[5] Nekaj dokazov kaže, da so ga uporabljali že antični Rimljani,[6] ki so poznali tri svinčeve okside: minij , litargit in masikot.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Mindat.org. Pridobljeno 13. februarja 2015.
  2. Mineral Data. Pridobljeno 13. februarja 2015.
  3. A.K. De (2007). A Text Book of Inorganic Chemistry. str. 383.
  4. Mazacote. Diccionario de la Lengua Española. Real Academia Española, 2001, str. 22a. Pridobljeno 30. marca 2012.
  5. D.J. Rowe (1983). Lead Manufacturing in Britain: A History. Str. 16.
  6. G.R. Rapp (2002). Archaeomineralogy. Str. 173.