Pojdi na vsebino

Svinčev(II) sulfat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Svinčev(II) sulfat
sample of lead(II) sulfate
Imena
IUPAC ime
svinčev(II) sulfat
Druga imena
svinčev sulfat, anglezit
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.028.362
UNII
  • InChI=1S/H2O4S.Pb.4H/c1-5(2,3)4;;;;;/h(H2,1,2,3,4);;;;;/q;+2;;;;/p-2
    Key: PIJPYDMVFNTHIP-UHFFFAOYSA-L
  • InChI=1S/H2O4S.Pb.4H/c1-5(2,3)4;;;;;/h(H2,1,2,3,4);;;;;/q;+2;;;;/p-2
    Key: PIJPYDMVFNTHIP-QKXYEYSFAV
  • Key: PIJPYDMVFNTHIP-UHFFFAOYSA-L
  • [O-]S(=O)(=O)[O-].[PbH4+2]
Lastnosti
PbSO4
Molska masa 303m26 g/mol
Videz bela trdna snov
Gostota 6,29 g/cm3[1]
Tališče 1.087 °C (1.989 °F; 1.360 K) razpada
0,0032 g/100 mL (15 °C)
0,00443 g/100 mL (20 °C)[2]
2,13 x 10−8 (20 °C)
Topnost netopen v etanolu, topen v amonijevem acetatu (>6M), topen v amonijevem tartratu (v prisotnosti amonijevega klorida in amonijevega hidroksida)
Magnetna občutljivost −69,7·10−6 cm3/mol
Lomni količnik (nD) 1,877
Struktura
Kristalna struktura ortorombska, barit
Termokemija
Specifična toplota, C 103 J/K·mol
Standardna molarna
entropija
So298
149 J·mol−1·K−1[3]
−920 kJ·mol−1[3]
Nevarnosti
R-stavki (zastarelo) R61, R20/22, R33, R62, R50/53
S-stavki (zastarelo) S53, (S45), S60, (S61)
NFPA 704 (diamant ognja)
NFPA 704 four-colored diamondFlammability code 0: Will not burn. E.g. waterHealth code 3: Short exposure could cause serious temporary or residual injury. E.g. chlorine gasReactivity code 0: Normally stable, even under fire exposure conditions, and is not reactive with water. E.g. liquid nitrogenSpecial hazards (white): no code
0
3
0
Plamenišče ni vnetljiv
0,15 mg/m3
Sorodne snovi
Drugi anioni svinčev(II) klorid, svinčev(II) bromid, svinčev(II) jodid, svinčev(II) fluorid
Drugi kationi kositrov(II) sulfat, natrijev sulfat, bakrov(II) sulfat
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Svinčev(II) sulfat je bela trdna mikrokristalinična spojina s kemijsko formulo PbSO4. V naravi se pojavlja kot mineral anglezit.

Pridobivanje

[uredi | uredi kodo]

Svinčev(II) sulfat se pridobiva z raztapljanjem svinčevega(II) oksida, hidroksida ali karbonata v topli žveplovi kislini ali obdelavo topnih svinčevih soli z žveplovo kislino. Pridobi se lahko tudi z mešanjem raztopin svinčevega(II) nitrata in natrijevega sulfata:

Pb(NO3)2 + Na2SO4 → PbSO4↓ + 2 NaNO3

Toksičnost

[uredi | uredi kodo]

Zastrupitve s svinčevim sulfatom lahko povzroči njegovo vdihavanje, zaužitje ali stik s kožo. Kumulativna zastrupitev, ki nastane s ponavljajočo se izpostavljenostjo, lahko povzroči anemijo, poškodbe ledvic, vida in osrednjega živčnega sistema (predvsem pro otrocih). Spojina je tudi jedka in pri stiku z očmi povzroči močno draženje ali opekline. Tipična najvišja dovoljena koncentracija je 0,15 mg/m3.

Mineral

[uredi | uredi kodo]

PbSO4 se v naravi pojavlja kot mineral anglezit, ki je oksidacijski produkt primarne svinčeve sulfidne rude galenita (PbS).

Svinčevi bazični in hidrogensulfati

[uredi | uredi kodo]

Znanih je več bazičnih svinčevih sulfatov: PbSO4•PbO, PbSO4•2PbO, PbSO4•3PbO in PbSO4•4PbO. Uporabljajo se za pripravo negativne paste za svinčeve akumulatorje. Soroden mineral je leadhillit (2PbCO3•PbSO4•Pb(OH)2).

Svinčev sulfat se v zelo koncentrirani žveplovi kislini (>80%) pretvori v hidrogensulfat Pb(HSO4)2.[4]

Kemijske lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Svinčev(II) sulfat je topen v koncentrirani HNO3, HCl in H2SO4 in tvori kisle soli ali kompleksne spojine. S koncentriranimi alkalijami tvori topne tetrahidroksidoplumbatne(II) [Pb(OH)4]2− komplekse:

PbSO4(s) + H2SO4(l) ⇌ Pb(HSO4)2(aq)
PbSO4(s) + 4NaOH(aq) → Na2[Pb(OH)4](aq) + Na2SO4(aq)

Pri segrevanju pri temperaturah nad 1000 °C razpade:

PbSO4(s) → PbO(s) + SO3(g)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. "CRC Handbook of Chemistry and Physics", 83rd Edition, CRC Press, 2002.
  2. »NIST-data review 1980« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. februarja 2014. Pridobljeno 8. decembra 2020.
  3. 3,0 3,1 Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles 6th Ed. Houghton Mifflin Company. str. A22. ISBN 978-0-618-94690-7.
  4. Министерство образования и науки РФ, Реферат "Свинец и его свойства", 2007,http://revolution.allbest.ru/chemistry/00011389_0.html Arhivirano 2007-12-21 na Wayback Machine.. Arhivirano 21. decembra 2007 na Wayback Machine.