Johannes Gutenberg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Johannes Gutenberg
Gutenberg.jpg  *
Slika Johanna Gutenberga, ustvarjena po njegovi smrti
Rojstvo 1400[1]
Mainz
Smrt 3. februar 1468
Mainz
Državljanstvo Flag of Germany.svg Nemčija
Poklic izumitelj in tipograf

Johannes Gutenberg, nemški zlatar in izumitelj, * okoli 1398, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.

Gutenberg je postal slaven zaradi svojih prispevkov k tehnologiji tiskanja sredi 15. stoletja. Velja za izumitelja tiska s premičnimi kovinskimi črkami. Izpopolnil je črnilo, zlitine za črke, šablono za natančnejše vstavljanje črk, naredil pa je tudi novo vrsto tiskarske stiskalnice, zasnovane na stiskalnici za grozdje.

Potrjeni biografski podatki[uredi | uredi kodo]

1394–1405  Gutenberg se v tem času (morebiti šele 1408) rodi kot meščan mesta Mainz.
1420–1428 je 1420 in 1427/28 v vsakem primeru v Mainzu.
1430 Gutenberga „odpeljejo“ iz Mainza.
1434–1444 živi v Strasbourga (v okolici) in vodi različne manufakture¸, ki se ukvarjajo tudi s „tiskanjem“.
1448–1457 živi v Mainzu, ustanovil je rokodelsko družbo, in tiska biblijo.
1455 Pri notarju Ulrichu Helmaspergerju se overi potrdilo, da je Fust Gutenbergu izročil vsoto 1550 goldinarjev, kot posojilo, za katerega mora Gutenberg plačati šestodstotne obresti.Posojilo mora torej Gutenberg Fustu vrniti z obrestmi (skupaj 2020 goldinarjev). Ker Gutenberg zahteve mogoče ni bil sposoben izpolniti, je moral zavarovanje za posojilo, to je tiskarno in že skoraj dokončane biblije izročiti Fustu, ki je Gutenbergovo delo dokončal.
1465 Adolf II. von Nassau, Nadškof Mainza, Gutenbergu z listino, izdano z dne 17. januarja na gradu volilnega kneza v Eltivilleu, podeli naziv dvornika (Hofedelman) in mu da poslati dvorjansko obleko, 2180 litrov žganja in 200 litrov vina.
1468 Gutenberga pokopljejo v Mainza.

Tiskane knjige[uredi | uredi kodo]

Med letoma 1457 in 1455 je Gutenberg natisnil številna dela, ki so nam neznani; njegovi spisi niso podpisani in niti datirani, zaradi tega mu jih lahko pripišemo le na osnovi zunanjih pričevanj. Gotovo je tiskal cerkvene dokumente, med katere spadajo eno papeževo pismo in dva odpustka. Gutenberg je natisnil tudi nekatere izvode Ars Minor, to je latinska šolska slovnica, ki jo je napisal Aelius Donatus; izšli naj bi med letoma 1451 in 1455.

Leta 1455 je Gutenberg natisnil veliko kopij Svetega pisma (Biblia Sacra). Na vsakem listu je bilo dvaindvajset vrstic. Strani niso bile zvezane in leto nastanka je dokumentirano na hrbtni strani vezanega izvoda v Parizu. Sveto pismo so prodajali za ceno tridesetih florintov, kar je odgovarjalo troletni plači nižjega delavca. Vsekakor je bilo cenejše kot rokopis. Zanj je pisec porabil tudi leto dni dela. Potem ko je bilo besedilo natiskano, so vsak izvod ilustrirali ravno tako lepo kot rokopis istega časa. Obstaja oseminštirideset popolnih izvodov, dva sta v Britanski knjižnici in sta na ogled tudi na spletu. Besedilo ne pozna odstavkov in paragrafov. Nekaj let po prvi izdaji je bila natisnjena še ena različica Svetega pisma v šestintridesetih vrsticah na vsaki strani in je bila v večini prepisana od prve različice, tako da je veliko ljudi mislilo, da je bila ta sedemsto sedeminšestdeseta izdaja Svetega pisma.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


  1. ^ Record #118543768 Pridobljeno dne 9 april 2014.