Johannes Gutenberg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Johannes Gutenberg
Portret
Rojstvo 1394[1][2][3][4]
Mainz
Smrt 3. februar 1468
Mainz
Državljanstvo Nemčija
Poklic izumitelj, tipograf, graver, inženir

Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.[5][6]

Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premičnimi kovinskimi črkami uvedel tiskanje v Evropo. Njegova uvedba mehanskega gibljivega tipografskega tiskanja v Evropo je začela revolucijo tiskanja in se šteje za mejnik drugega tisočletja, ki začenja sodobno obdobje človeške zgodovine. Igrala je ključno vlogo pri razvoju renesanse, reformacije, razsvetljenstva in znanstvene revolucije ter postavila materialno osnovo za sodobno gospodarstvo, ki temelji na znanju, in širjenje znanja med množice.[7][8][9][10][11]

Gutenberg je bil leta 1439 prvi Evropejec, ki je uporabljal gibljiv tip. Med njegove številne prispevke k tiskanju sodijo izum procesa za množično izdelavo gibljivih tipov, uporaba črnila za tiskanje knjig, nastavljivi kalupi, mehansko premični tip in uporaba lesene tiskarske stiskalnice, podobne stiskalnicam za grozdje tega obdobja. Izpopolnil je črnilo, zlitine za črke, šablono za natančnejše vstavljanje črk. Njegov resnični epohalni izum je povezava teh elementov v praktičen sistem, ki je omogočil množično proizvodnjo tiskanih knjig in je bil ekonomičen tako za tiskarje, kot tudi bralce. Tradicionalno se šteje, da je Gutenbergova metoda vključevala kovinsko zlitino in ročni kalup za vlivanje. Zlitina je bila mešanica svinca, kositra in antimona, ki se je topila pri relativno nizki temperaturi za hitrejše in bolj ekonomično litje, dobro se je odtaljevala in ustvarila trajno zlitino.[12][13][14]

V renesančni Evropi je prihod mehanskega gibljivega tipa tiskanja uvedel dobo množične komunikacije, ki je trajno spremenila strukturo družbe. Sorazmerno neomejeno kroženje informacij (vključno z revolucionarnimi zamislimi) je preseglo meje, doseglo množice v času reformacije in ogrozilo moč političnih in verskih oblasti. Močno povečanje pismenosti je prekinilo monopol pismene elite nad izobraževanjem in učenjem ter okrepilo nastajajoči srednji razred. Naraščajoča kulturna zavest ljudi po vsej Evropi je privedla do porasta nacionalizma, ki je pospešil cvetenje evropskih jezikov v škodo latinščine kot linguae francae. V 19. stoletju je zamenjava ročne Gutenbergove stiskalnice z rotacijskimi na paro omogočila tiskanje v industrijskem obsegu. Zahodni način tiskanja je bil sprejet po vsem svetu in je postal praktično edini način za sodobno tiskanje.

Uporaba gibljivega tipa je bila izrazita izboljšava na pran ročnemu pisanju, ki je bila obstoječa metoda knjižne produkcije v Evropi, in tiskanja na les. Prišlo je do revolucije evropske književnosti. Gutenbergova tehnologija tiskanja se je hitro širila po vsej Evropi in kasneje po svetu.

Njegovo glavno delo je Gutenbergova Biblija, znana tudi kot 42-vrstična Biblija. Priznana ji je bila visoka estetska in tehnična kakovost.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Gutenberg na bakreni gravuri iz 16. stoletja.

Gutenberg se je rodil v nemškem mestu Mainz kot najmlajši sin trgovca iz višjega razreda Frieleja Gensfleischa zur Ladna in njegove druge žene Else Wyrich, ki je bila hčerka prodajalca. Predpostavlja se, da je bil krščen blizu rojstne hiše v cerkvi svetega Krištofa. Po nekaterih poročilih naj bi bil oče Friele zlatar škofa v Mainzu, vendar je bolj verjetno, da je bil trgovec z oblačili. Gutenbergovo leto rojstva ni natančno znano, rodil naj bi se med letoma 1394 in 1404. V devetdesetih letih 19. stoletja je mesto Mainz za uradni in simbolični datum rojstva razglasilo 24. junij 1400.[6][15][16]

John Lienhard, ki se ukvarja z zgodovino tehnologije, je zapisal, da je večina Gutenbergovega zgodnjega življenja zavita v skrivnost, bi pa se naj med odraščanjem spoznal s trgovino z zlatom. To izjavo je podprl tudi zgodovinar Heinrich Wallau, ki je dodal, da so v 14. in 15. stoletju njegovi predniki pridobili precejšnje spretnosti dela s kovino, kar so prenašali iz roda v rod. V tistem času je to igralo zelo pomembno vlogo, saj so iz nje izdelovali kovance, lahko pa je prišlo tudi do ponarejanja.[17][18]

Wallau dodaja, da je priimek dobil po hiši, iz katere so izhajali predniki po očetovi strani - zu Laden zu Gutenberg. Rodbina Gänsfleischov je bila ena od patricijskih družin v mestu, ki je imela korenine v 13. stoletju. Patriciji (bogata in politična elita) v Mainzu so se pogosto imenovali po hišah, ki so jih imeli v lasti. Okoli leta 1427 je dokumentirana prva uporaba priimka zu Gutenberg po družinski hiši v Mainzu.[16][18]

Leta 1411 je v Mainzu prišlo do vstaje proti patricijem in več kot sto družin se je bilo prisiljeno odseliti. Zdi se, da so se Gutenbergovi preselili v Eltville na Renu (Alta Villa), kjer je njegova mama imela nekaj dediščine. Zgodovinar Wallau meni: »Vse, kar je znano o Gutenbergovi mladosti, je, da leta 1430 ni bil v Mainzu. Predvideva se, da se je iz političnih razlogov preselil v Strasbourg, kjer je družina verjetno imela poznanstva.« Predpostavlja se, da je študiral na Univerzi v Erfurtu, saj je tam ohranjen  zapis o študentu Johannesu de Altavilli iz leta 1418. Altavilla je namreč latinska oblika imena kraja Eltville na Renu.[18][19][20]

O naslednjih petnajstih letih Gutenbergovega življenja ni znano ničesar, se pa je ohranilo njegovo pismo iz marca 1434, v katerem navaja, da živi v Strasbourgu, kjer ima po materini strani nekaj sorodnikov. Zdi se, da je kot zlatar postal tudi član milice v Strasbourgu. Obstajajo dokazi iz leta 1437, da je nekega bogatega trgovca poučeval o poliranju draguljev. Kje je pridobil to znanje, ni znano. V letih 1436 in 1437 se je njegovo ime pojavilo v zapisih s sodišča zaradi prelomljene obljube o poroki z žensko iz Strasbourga po imenu Ennelina. Ali sta se kdaj dejansko poročila, ni znano. Po očetovi smrti leta 1419 je omenjen v zapisih o dednih postopkih.[21]

Potrjeni biografski podatki[uredi | uredi kodo]

1394–1405  Gutenberg se v tem času (morebiti šele 1408) rodi kot meščan mesta Mainz.
1420–1428 je 1420 in 1427/28 v vsakem primeru v Mainzu.
1430 Gutenberga „odpeljejo“ iz Mainza.
1434–1444 živi v Strasbourgu (v okolici) in vodi različne manufakture¸, ki se ukvarjajo tudi s „tiskanjem“.
1448–1457 živi v Mainzu, ustanovil je rokodelsko družbo, in tiska biblijo.
1455 Pri notarju Ulrichu Helmaspergerju se overi potrdilo, da je Fust Gutenbergu izročil vsoto 1550 goldinarjev, kot posojilo, za katerega mora Gutenberg plačati šestodstotne obresti.Posojilo mora torej Gutenberg Fustu vrniti z obrestmi (skupaj 2020 goldinarjev). Ker Gutenberg zahteve mogoče ni bil sposoben izpolniti, je moral zavarovanje za posojilo, to je tiskarno in že skoraj dokončane biblije izročiti Fustu, ki je Gutenbergovo delo dokončal.
1465 Adolf II. von Nassau, Nadškof Mainza, Gutenbergu z listino, izdano z dne 17. januarja na gradu volilnega kneza v Eltivilleu, podeli naziv dvornika (Hofedelman) in mu da poslati dvorjansko obleko, 2180 litrov žganja in 200 litrov vina.
1468 Gutenberga pokopljejo v Mainzu.

Tiskane knjige[uredi | uredi kodo]

Med letoma 1457 in 1455 je Gutenberg natisnil številna dela, ki so nam neznani; njegovi spisi niso podpisani in niti datirani, zaradi tega mu jih lahko pripišemo le na osnovi zunanjih pričevanj. Gotovo je tiskal cerkvene dokumente, med katere spadajo eno papeževo pismo in dva odpustka. Gutenberg je natisnil tudi nekatere izvode Ars Minor, to je latinska šolska slovnica, ki jo je napisal Aelius Donatus; izšli naj bi med letoma 1451 in 1455.

Leta 1455 je Gutenberg natisnil veliko kopij Svetega pisma (Biblia Sacra). Na vsakem listu je bilo dvaindvajset vrstic. Strani niso bile zvezane in leto nastanka je dokumentirano na hrbtni strani vezanega izvoda v Parizu. Sveto pismo so prodajali za ceno tridesetih florintov, kar je odgovarjalo troletni plači nižjega delavca. Vsekakor je bilo cenejše kot rokopis. Zanj je pisec porabil tudi leto dni dela. Potem ko je bilo besedilo natiskano, so vsak izvod ilustrirali ravno tako lepo kot rokopis istega časa. Obstaja oseminštirideset popolnih izvodov, dva sta v Britanski knjižnici in sta na ogled tudi na spletu. Besedilo ne pozna odstavkov in paragrafov. Nekaj let po prvi izdaji je bila natisnjena še ena različica Svetega pisma v šestintridesetih vrsticah na vsaki strani in je bila v večini prepisana od prve različice, tako da je veliko ljudi mislilo, da je bila ta sedemsto sedeminšestdeseta izdaja Svetega pisma.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Record #118543768 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ British Museum person-institution thesaurus
  3. ^ Catholic Encyclopedia — 1995.
  4. ^ Minneapolis Institute of Art — 1883.
  5. ^ "Gu•ten•berg". The American Heritage Dictionary. Pridobljeno dne 2. 8. 2018. 
  6. ^ 6,0 6,1 Childress, Diana (2008). Johannes Gutenberg and the Printing Press. Minneapolis: Twenty-First Century Books. ISBN 978-0-7613-4024-9. 
  7. ^ "100 Most Influential People of the Millennium". People of the Millennium. Pridobljeno dne 2. 8. 2018. 
  8. ^ McLuhan, Marshall (1962). The Gutenberg Galaxy: The Making of Typographic Man (1st ed.). Toronto: University of Toronto Press. ISBN 978-0-8020-6041-9. 
  9. ^ Eisenstein, Elisabeth (1980). The Printing Press as an Agent of Change. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-29955-1. 
  10. ^ Febvre, Lucien; Martin, Henri-Jean (1997). The Coming of the Book: The Impact of Printing 1450–1800. London: Verso. ISBN 1-85984-108-2. 
  11. ^ Man, John (2002). The Gutenberg Revolution: The Story of a Genius and an Invention that Changed the World. London: Headline Review. ISBN 978-0-7472-4504-9. 
  12. ^ Sivulka, Juliann. Soap, Sex, and Cigarettes: A Cultural History of American Advertising. 
  13. ^ "Gutenberg’s Invention". Fonts.com. Pridobljeno dne 2. 8. 2018. 
  14. ^ Whipps, Heather (26. 5. 2008). "How Gutenberg Changed the World". Live Science. Pridobljeno dne 2. 8. 2018. 
  15. ^ "St. Christoph". Mainz. Pridobljeno dne 2. 8. 2018. 
  16. ^ 16,0 16,1 Hanebutt-Benz, Eva-Maria (11. 12. 2006). "Gutenberg and Mainz". Gutenberg. Pridobljeno dne 2. 8. 2018. 
  17. ^ Lienhard, John H. "No.753: JOHANN GUTENBERG". Engines of Our Ingenuity. Pridobljeno dne 2. 8. 2018. 
  18. ^ 18,0 18,1 18,2 Wallau, Heinrich (1910). The Catholic Encyclopedia. Vol. 7. New York: Robert Appleton Company. 
  19. ^ Martin, Henri-Jean (1995). The History and Power of Writing. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 0-226-50836-6. 
  20. ^ Dudley, Leonard (2008). Information revolutions in the history of the West. Northampton: MA: Edward Elgar. ISBN 978-1-84720-790-6. 
  21. ^ "Gutenberg und seine Zeit". Gutenberg. 22. 12. 2006. Pridobljeno dne 2. 8. 2018. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]