Rodovitni polmesec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rodovitni polmesec

Rodovitni polmesec je območje Bližnjega vzhoda, ki se pričenja ob Perzijskem zalivu, vodi skozi Mezopotamijo ob rekah Evfrat in Tigris (v današnjem Iraku), se nadaljuje čez regijo Džazira v današnji Siriji do južne Turčije, kjer se obrne proti jugu in ob vzhodni obali Sredozemskega morja poteka čez današnjo severozahodno Sirijo, Libanon ter vzdolž reke Jordan prek današnje Jordanije, palestinskega Zahodnega brega in Izraela do Egipta. Območju, ki po obliki nekoliko spominja na črko C oz. polmesec, je dal ime ameriški arheolog James Henry Breasted.

Območje je zgodovinsko pomembno zaradi nastanka najstarejših znanih civilizacij in še zlasti zaradi nastanka kmetijstva, ki ga je omogočila rodovitna prst. V zahodnem delu polmeseca ob Jordanu in gornjem toku Evfrata so nastale najstarejše znane kmetije (npr. v Jerihu) že okoli leta 9000 pr. n. št., t.j. v dobi predlončenega neolitika. Tu in v Mezopotamiji so v bronasti dobi nastali tudi prvi zametki kompleksne družbe. Ker so na območju rodovitnega polmeseca nastale še prve znane pisave in oblike državnih ureditev, mu pravijo tudi »zibelka civilizacije«.

Ob že sicer rodovitni prsti so v bronasti dobi nastali še namakalni sistemi, od katerih je še vedno odvisna kmetijska proizvodnja. V zadnjih dveh tisočletjih, ko so se ob menjavi držav namakalni sistemi ene države opuščali in nadomestili s sistemi druge države, je ciklično prihajalo do obdobij pomanjkanja in blaginje. Eden od vseskozi prisotnih problemov so bili tudi vdori slane vode do namakanih zemljišč.

Reke niso bile edini dejavnik, ki je omogočil vzpon civilizacij ob polmesecu. Drugi dejavnik je bilo podnebje, ki je spodbudilo gojenje enoletnih rastlin, te pa dajo užitnejše plodove od trajnic. Različne nadmorske višine so omogočile zgodnje poskuse gojenja različnih užitnih rastlin. Najpomebnejše pa je bilo dejstvo, da so na območju rodovitnega polmeseca rasli predniki 8 današnjih najpomembnejših kulturnih rastlin: enozrnica, dvozrnica (obe sta stari vrsti pšenice), ječmen, lan, drobni grah, grah, leča in grenka grašica. Gojili so tudi štiri od petih najpomebnejših vrst domačih živali: krave, koze, ovce in prašiče, konje (peta najpomebnejša vrsta) pa so gojili v bližini.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]