Grah
| Grah | |
|---|---|
 | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Plantae (rastline) |
| Deblo: | Spermatophyta (semenke) |
| Poddeblo: | Magnoliophytina (kritosemenke) |
| Razred: | Magnoliopsida (dvokaličnice) |
| Red: | Fabales (stročnice) |
| Družina: | Fabaceae (metuljnice) |
| Poddružina: | |
| Pleme: | |
| Rod: | Pisum (grah) |
| Vrsta: | P. sativum |
| Dvočlensko ime | |
| Pisum sativum | |
Grah (znanstveno ime Pisum sativum) je druga najpomembnejša stročnica, ki se uporablja v prehrani prebivalstva. Uporablja se lahko svež v obliki solat ali kuhan, podobno kot fižol. Od fižola se razlikuje po barvi in obliki zrna, zrno je okrogle oblike. Zgodovinsko je grah starejšega izvora kot fižol, arheologi menijo da je bil poznan pred več kot 2000 leti v prehrani ljudi in da je njegova domovina Azija. Obstaja mnogo vrst graha, na Slovenskem pa je najbolj cenjen veliki rumeni grah, ki ima zelo tanko kožico in veliki zeleni grah imenovan tudi »sladki« ali »cukrar«, ki je zelo primeren za konzerviranje oziroma vlaganje v kozarce. Grah vsebuje precej hranilnih snovi in veliko vitamina A ter kompletno skupino vitaminov B. Vsebuje tudi pomembne minerale, železo, fosfor, kalcij in še nekaj drugih. Vsakodnevno se v prehrani uporablja veliko in to v podobnih količinah kot fižol. Pri shranjevanju graha je pomembno, da pravočasno opazimo njegovega pogostega škodljivca grahovega žužka, ki lahko naredi veliko škodo.
Prehranska vrednost
[uredi | uredi kodo]Sveže zrno vsebuje 65-78% vode, 2,7-10,1% beljakovin, 0,4-1,5% maščob, 14-21,8% ogljikovih hidratov, holesterol, lecitin, trigonelin, vicin, manitol, vitamine in minerale. Energijska vrednost je 335 kJ/100 g[1].
Zrnje, predvsem pa izolirani grahovi proteini se pogosto uporabljajo v prehrambeni industriji. Grahovi proteini so zraven sojinih in pšeničnih (gluten) proteinov eden najpogostejših nadomestkov za meso. So najbolj pogosta vrsta rastlinskih proteinov v sodobnih mesnih nadomestkih[2]
Kulinarika
[uredi | uredi kodo]Grah je že zelo dolgo prisoten v slovenski kulinariki. Najbolj znana uporaba je v rižoti, tako imenovan rizi-bizi ali riži-biži, ki je k v Slovenijo prišel iz Italije[3]. Uporablja se tudi kot priloga (dušen ali v omaki) ali kot sestavina juh in enolončnic.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- - v angleščini
Sklici
[uredi | uredi kodo]
- ↑ Petauer, Tomaž (1993). Leksikon rastlinskih bogastev. Tehniška založba Slovenije. COBISS 421146. ISBN 86-365-0133-4.
- ↑ »Slovenca, ki sta ustvarila prvo slovensko rastlinsko "meso" #video«. siol.net. Pridobljeno 6. septembra 2025.
- ↑ »Riž in grah, rizi-bizi | Lačna Bučka« (v ameriški angleščini). 24. april 2020. Pridobljeno 11. septembra 2025.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
