Namib

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Puščava Namib
Puščava
Slika puščave Namib z MODIS instrumentom
Države Namibija, Republika Južna Afrika, Angola
Znamenitosti Narodni park Namib-Naukluft, Gorovje Naukluft, Obala okostij, Spitzkoppe, Sossusvlei, Deadvlei, Sperrgebiet
Reke reka Swakop, reka Kuiseb, reka Kunene, reka Oranje, reka Olifants, Tsauchab
Najvišja točka Königstein (2606 m)
 - Nahajališče Erongo, Namibia
 - Koordinate 21°07′S 14°33′E / 21.117°S 14.550°E / -21.117; 14.550
Najnižja točka Atlantski ocean (0 m)
Dolžina 2.000 km (1.243 mi), N/S
Širina 200 km (124 mi), E/W
Velikost 81,000 km2
Biom puščava
Približne meje puščave Namib
Namib Sand Sea
Flag of UNESCO.svg Unescova svetovna dediščina
Namib Desert SPOT 1347.jpg
Puščava Namib pri Sossusvleiu iz satelita.

Države Namibija
Lokacija Namibija
Tip Narava
Kriterij vii, viii, ix, x
Referenca 1430
UNESCO regija Africa
Koordinate 24°53′07″S 15°24′28″E / 24.88528°S 15.40778°E / -24.88528; 15.40778
Zgodovina vpisa
Vpis 2013 (37. zasedanje)

Namib je obalna puščava v južni Afriki. Ime Namib v jeziku Nama pomeni »prostranstvo«. Namib se razprostira na več kot 2000 km ob obalah Atlantika od Angole, Namibije do Republike Južna Afrika, natančneje južno od reke Carunjamba v Angoli, vzdolž namibijske obale do reke Olifants v Western Cape v Republiki Južna Afrika. [1][2] Severni del Namiba, ki se razteza 450 kilometrov od meje z Angolo proti Namibiji, je znan kot puščava Moçâmedes, medtem ko se njegov južni del približuje sosednji puščavi Kalahari. Od atlantske obale proti vzhodu se Namib počasi vzpenja v pasu do 200 km do vznožja Velikega roba. Letna količina padavin se giblje od 2 mm v najbolj sušnih območjih do 200 mm na Robu, zaradi česar je Namib edina prava puščava v južni Afriki. Po utrpelih sušnih ali polsušnih pogojih v približno 55-80.000.000 letih, velja Namib za najstarejšo puščavo na svetu in tekmuje samo z južnoameriško puščavo Atacama, ki je tudi priznana kot »najbolj sušen kraj na Zemlji«. [3]

Puščavska geologija predstavlja peščeno morje (angl. Erg) blizu obale, medtem ko so proti notranjosti gramozne ravnice in raztreseni gorskih izdanki. Peščene sipine, od katerih so nekatere tudi 300 m visoke in raztezajo 32 km v dolžino, so druge največje na svetu za sipinami puščave Badain Jaran na Kitajskem. Temperature ob obali so stabilne in se čez leto gibljejo med 9-20 ° C, medtem ko se temperature v notranjosti različne poleti, ko lahko dnevne temperature presegajo 45 ° C, medtem ko so noči lahko okrog ledišča. Megla, ki se dviguje iz morja in nastane s trkom hladnega Benguelskega toka in toplega zraka iz Hadleyeve celice ustvari pas megle, ki pogosto ovija dele puščave. Obalne regije imajo lahko več kot 180 dni goste megli na leto. To predstavlja veliko nevarnost za ladje, zato je ob Obali okostij več kot tisoč razbitin, je pa pomemben vir vlage za puščavsko življenje.

Namib je skoraj v celoti nenaseljen z ljudmi, razen nekaj manjših naselij in avtohtonih pastirskih skupin, vključno z Ovahimba in Obathimba Herero na severu in Topnaar Nama v osrednji regiji. Zaradi svoje starosti v Namibu živi več endemičnih vrst kot v kateri koli drugi puščavi na svetu. [4] Večina puščavskih divjih živali je členonožcev in drugih manjših živali, ki preživijo z malo vode, večje živali naseljujejo le severne regije. V bližini obale hladna oceanska voda, bogata z ribolovnimi viri, omogoča populacijo rjavega kožuhastega tjulnja in obrežnih ptic, ki služijo kot plen levom na Obali okostij. V notranjosti je Narodni park Namib-Naukluft največji park divjadi v Afriki, kjer živijo populacije afriških savanskih slonov, gorskih zeber in drugih velikih sesalcev. Čeprav je na zunaj Namib v veliki meri nerodoviten za vegetacijo, v obalnih območjih rastejo lišaji in sukulente (sočnice), medtem ko trave, grmičevje in efemerne rastline uspevajo v bližini Velikega roba. Nekaj vrst dreves je sposobno preživeti tudi zelo izsušeno okolje.

Geografija in geologija[uredi | uredi kodo]

Puščava Namib ob oceanu
Sossusvlei s slano in glineno kotlino obkroženo z velikimi sipinami. Na sliki je vodotok Tsauchab po poletnem dežju
Območje "Lunine doline"
Velbičevka velja za živi fosil in jo najdemo v puščavi Namib
Rdeča puščava
Rumena puščava
"Dolga stena" je obalno območje Namiba vzdolž Sperrgebiet v JZ Namibiji
Debela jutranja megla se dviga iz oceana blizu Sossusvlei; vlaga iz megle omogoča avtohtonim rastlinam preživeti
Gemsbok (Oryx gazella) je največja antilopa v Namibu

Puščava Namib je ena izmed 500 različnih fizično-geografskih provinc južnoafriške platforme morfoloških enot. Zavzema površino okoli 80.950 km² in se razteza od reke Usiab (na severu) do mesta Lüderitz (na jugu) in od Atlantskega oceana (na zahodu) do namibskega Velikega roba (na vzhodu). To je približno 1600 km v dolžino in od 48 do 161 kilometrov v širino. Na severu puščava vodi v Kaokoveld; ločnica med tema dvema regijama je približno na zemljepisni širini mesta Walvis Bay in je sestavljena iz ozkega pasu zemljišča (približno 50 km širokega), ki je najbolj suho mesto v Južni Afriki. Na jugu Namib meji na južnoafriško Karoo polpuščavo.

Južnejši Namib (med Lüderitzom in reko Kuiseb) obsega veliko morje sipin z nekaterimi najvišjimi in najbolj spektakularnimi sipinami na svetu, obarvane od rožnate do živo oranžne. Na področju Sossusvlei več sipin presega 300 m višine. Zaradi kompleksnosti in pravilnost vzorcev sipin, so pritegnile pozornost geologov že desetletja nazaj, vendar so še vedno slabo razumljene.

Severno od Sossusvleija se pesek postopoma umakne skalni puščavi, ki se razteza vse do reke Swakop. To področje prečka kozorogov povratnik in je večinoma ravninsko, z nekaterimi slikovitimi kanjoni in osamelci v nekaterih področjih, na primer v sistemu Moon Valley (Lunina dolina). Medtem ko je večina tal skalnata, se peščene sipine občasno še pojavljajo, predvsem zasedajo večji del obale med Walvis Bayem in Swakopmundom. Dve znane peščeni sipini sta Dune 7 in Dune 45. Dune 7 leži 10 kilometrov izven mesta Walvis Bay in je najvišja sipina v obalnem pasu sipin puščave Namib. Sipina je okoli 130 metrov visoka z zelo strmimi plazinami. Sipine pogosto uporablja južnoafriška vojska za usposabljanje. Dune 45 je najbolj slikovita in pogosto fotografirana sipina. Nahaja se v bližini vhoda v popularni južni del puščave Namib, privlačni Sossusvlei.

Puščava Namib je pomembna lokacija za pridobivanje volframa, soli in diamantov.

Številne reke in potoki tečejo skozi Namib, čeprav so vse reke južno od reke Kunene in severno od reke Oranje občasne in redko ali nikoli ne dosežejo oceana. Te reke nastanejo v notranjosti gorate Namibije in imajo vodo po poletnih dežnih nevihtah.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Namibsko suho podnebje povzroča spust suhega zraka v Hadleyevi celici, ki ga ohladi hladen Benguelski tok vzdolž obale. Tako pade manj kot 10 mm dežja letno in je skoraj popolnoma neplodna. Poleg tega, da je dežja malo, je prav tako težko predvidljiv. Zahodni Namib dobi manj dežja (5 mm) od vzhodne (85 mm). To je posledica več dejavnikov. Vetrovi, ki prihajajo iz Indijskega oceana izgubijo del svoje vlage pri prehodu pogorja Drakensberg in so v bistvu suhi, ko dosežejo Namib Veliki rob na vzhodnem koncu puščave. Vetrovi, ki prihajajo iz Atlantskega oceana pa so pritisnjen z vročim zrakom od vzhoda; njihova vlažnost tako tvori oblake in meglo. Jutranje megle, ki prihajajo iz morja in potujejo v notranjost puščave so redni pojav ob obali in velik del življenjskega cikla živali in rastlin v Namibu temelji na teh meglicah kot glavnem viru vode.

Suho podnebje Namiba kaže skoraj popolno pomanjkanje površinskih vodnih teles. Večina rečnih tokov je pod zemljo in / ali so suha večino leta in tudi če niso, se običajno stekajo v endoreične kotline, ne da bi dosegli morje. Swakop in Omaruru sta edini reki, ki se občasno stekata v ocean. Ob celotni obali, predvsem pa v severnem delu, interakcija med z vodo obremenjenim zrakom, ki prihaja iz morja z južnimi vetrovi, ti so med najmočnejšimi obalnimivetrovi, in suhim zrakom puščave, povzroča obsežne meglice in močne tokove. Mornarji lahko izgubijo svojo smer, o čemer pričajo ostanki številnih razbitin ob Obali okostij v severnem Namibu. Nekatere od teh potopljenih ladij so že 50 metrov v kopnem, saj se puščava počasi premika proti zahodu v morje ko nanaša zemljino v obdobju več let. Benguelski El Niño (podobno kot v primer okoljskih sprememb v Tihem oceanu) se širi od izliva Kunene proti jugu, občasno do južno od Luderitza. Tople vode z globino in s tem povezane tokove od severozahoda, so prvič v celoti katalogizirati raziskovalci morskega ribištva iz Cape Towna (L. V. Shannon in drugi). Raziskava je ugotovila pozitiven učinek benguelskega El Niña na padavine v notranjosti. Padavinski podatki raziskovalne postaje Gobabeb npr., kažejo tudi različne pozitivne vrednosti po Namibu. Dogodek se ponovi približno na desetletje (1974, 1986, 1994, 1995 in 2006, so nedavni primeri).

Rastlinstvo in živalstvo[uredi | uredi kodo]

V puščavi Namib se nahajajo številne nenavadne vrste rastlin in živali, od katerih so mnoge endemične in zelo prilagojena posebnim podnebnim območjem. Ena izmed najbolj znanih endemičnih rastlin Namiba je bizarna velbičevka (Welwitschia mirabilis); grmu podobna rastlina, ki ji zrasteta dva dolga, traku podobna lista v celotni življenjski dobi. Ta lista sta lahko več metrov dolga, skrivenčena, razcepljena in zvita zaradi puščavskih vetrov. Velbičevka ima podolgovat, plitev koreninski sistem. Znana je po njeno preživetju v zelo sušnih razmerah v Namibu, ki večino vlage dobi iz obalnih morskih meglic. Območje, kjer se nahaja največ velbičevk je v okolici Moon Valley, predvsem na istoimenski planoti (Welwitschia Plains).

Namibsko živalstvo večinoma obsega členonožce in druge majhne živali, ki lahko živijo z malo vode, nekaj pa je tudi večjih živali, vključno antilope (kot Gemsbok (oriks) in Skokonoga gazela (Antidorcas marsupialis), noji (Struthio camelus) in na nekaterih področjih celo puščavski sloni (Afriški savanski slon (Loxodonta africana)). Vse te vrste so razvile tehnike za preživetje v okolju Namiba. Številni so endemični temni hrošči - kot je namibski puščavski hrošč (Stenocara gracilipes) - ima kotanjasta krila z vzorcem hidrofilnih kotanj in hidrofobnimi koriti. Te zadržujejo vlažnost jutranje meglice, jih kondenzajo v kapljice, ki se skotalijo hrošču v usta; znani so pod skupnim imenom "hrošči megličarji". Še en hrošč Lepidophora discoidalis, gradi »lovilne mreže« za vodo. Črnohrbti šakali (Canis mesomelas) ližejo vlago iz kamnov. Gemsboksi (znan tudi kot oriksi) lahko dvigne temperaturo svojih teles, v najbolj vročih urah dneva, do 40 ° C. Puščava je tudi dom za podgane in več vrst kuščarjev.

Leta 1934 so ugotovili, da so afriški levi pogosti v obalnih regijah, gorah in ob efemernih rekah, med spodnjim tokom reke Kuiseb in reko Kunene.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Čeprav je puščava večinoma neposeljena in nedostopna, obstajajo celoletna naselja v Sesriemu, v bližini znamenitega območja Sossusvlei, in drugi manjši zaselki na drugih lokacijah. Namibe v Angoli in Lüderitz, Walvis Bay in Swakopmund v Namibiji, ki mejijo na puščavo, so glavna naselja na območju.

Narodni park Namib-Naukluft[uredi | uredi kodo]

Narodni park Namib-Naukluft, ki se razprostira na velikem delu puščave Namib, je največji rezervat divjih živali v Afriki in eden največjih na svetu. Medtem ko je večina parka težko dostopna, je v puščavi tudi več znanih turističnih atrakcij. Znano območje Sossusvlei, kjer visoke oranžne sipine obdajajo živo bele soline, kar ustvarja fascinantno pokrajino.

Dostop do parka je bodisi po makadamskih cestah ali kolovozih (razen 60 km betonske ceste od vstopa v Sesriemu do Sossusvleija) ali ga lahkih letal iz Windhoeka (glavnega mesta Namibije, približno 480 km severovzhodno od središča puščave) ali iz Swakopmunda in Walvis Baya na severnem koncu puščave.

Pomembne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

360-stopinjska panorama puščave Namib v območju Spitzkoppe
360-stopinjska panorama puščave Namib v območju Spitzkoppe

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Goudie, Andrew (2010). "Chapter 17: Namib Sand Sea: Large Dunes in an Ancient Desert". V: Migoń, Piotr. Geomorphological Landscapes of the World. New York, NY: Springer. str. 163–169. ISBN 978-90-481-3054-2. 
  2. ^ Gates, Henry Louis; Appiah, Kwame Anthony, ur. (2010). Encyclopedia of Africa 2. Oxford: Oxford University Press. str. 213. ISBN 978-0-19-533770-9. 
  3. ^ Vesilind, Priit J. (August 2003). "The Driest Place on Earth". National Geographic Magazine. Pridobljeno dne 2 April 2013.  (Excerpt)
  4. ^ Nicholson, Sharon E. (2011). Dryland Climatology. Cambridge: Cambridge University Press. str. 385–388. ISBN 978-0-521-51649-5. Pridobljeno dne 13 December 2011. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Goudie, Andrew (2010). "Namib Sand Sea: Large Dunes in an Ancient Desert". V: Migoń, Piotr. Geomorphological Landscapes of the World. New York: Springer. str. 163–169. ISBN 978-90-481-3054-2. 
  • National Geographic, January 1992, pp. 54–85.
  • "Dune Patterns, Namib Desert, Namibia". NASA Earth Observatory. Pridobljeno dne 2006-05-05. 
  • Namib Naukluft Park photo galerija
  • Namib Desert photo galerija
  • Mary Seely: The Namib: Natural History of an Ancient Desert, 3rd ed., Windhoek: Desert Research Foundation of Namibia 2004, ISBN 99916-68-16-0.
  • " Dune7" Tonchi,Victor L, William A., Lindeke, John J. Grotpeter. Historical Dictionary Of Namibia 2nd Edition (20120 Plymouth,Uk: The Scarecrow Press, page90.
  • " Dune45" Tonchi,Victor L, William A., Lindeke, John J. Grotpeter. Historical Dictionary Of Namibia 2nd Edition (20120 Plymouth,Uk: The Scarecrow Press, page90.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 24°45′07″S 15°16′35″E / 24.75194°S 15.27639°E / -24.75194; 15.27639