Nosorogi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nosorogi
Fosilni razpon: eocen - recentno
črni ali ozkousti nosorog, Diceros bicornis
črni ali ozkousti nosorog, Diceros bicornis
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Perissodactyla (lihoprsti kopitarji)
Družina: Rhinocerotidae
Gray, 1821
Živeči rodovi

Ceratotherium
Dicerorhinus
Diceros
Rhinoceros
Za izumrle rodove glej besedilo.

Nosorógi (znanstveno ime Rhinocerotidae) so družina lihoprstih kopitarjev, ki se prvič pojavi v obdobju eocena pred okoli 50 milijoni let. Danes v savanah in travnatih pokrajinah Afrike živita dve, v Južni Aziji pa tri vrste. Črni nosorog, javanski nosorog in sumatranski nosorog so skrajno ogrožene, indijski nosorog pa prizadeta vrsta.

Nosoroge odlikujeta velikost in teža, saj lahko osebki katere koli vrste tehtajo čez 1 tono, dolgi pa so od dva do štiri metre. Na vsaki okončini imajo po tri prste. Na hrapavih nastavkih na lobanji sta pri azijskih vrstah nasajena dva roga, v celoti zgrajena iz roževine, pri afriških vrstah pa je rog le en. Nosorogi imajo do dva centimetra debelo varovalno kožo in za sesalce razmeroma majhne možgane (400-600 g). So rastlinojede živali, ki živijo posamič ali v parih. Dobro slišijo in vohajo, toda slabo vidijo. Večina nosorogov živi okoli 50 let, lahko pa tudi dlje.

Družbeni sistem[uredi | uredi kodo]

Čeprav so nosorogi večinoma samotarski, pa mlade živali lahko potujejo v skupini. Odrasli samci vseh vrst so ozemljski, samice pa ne. Samec označi meje s kupi iztrebkov, ki so visoki do 1 m. Na istem ozemlju lahko živijo tudi šibkejši samci, dokler se ne poskušajo pariti. Kadar prideta skupaj dva enako močna samca indijskega nosoroga, se spopadeta s čekanastimi sprednjimi sekaci. Boj se pogosto konča s smrtjo enega izmed njiju.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Brejost traja 17 do 18 mesecev in približno 24 mesecev pri materi sesa en sam mladiček, ki že takoj po rojstvu lahko hodi. V prvem letu doseže dva metra dolžine in skoraj en meter višine.

Evolucija nosorogov[uredi | uredi kodo]

Coelodonta, izumrli volnati nosorog.

Nosorogi so doživeli vse stopnje razvoja sesalcev. Pred približno 60 milijoni let so bili še veliki kakor jazbec. Kasneje so dobili orjaško postavo. Takrat so dosegli 4 do 5 metrov plečne višine. Poseljevali so Ameriko, Evropo, Azijo in Afriko. Ker so imeli gosto dlako, so preživeli tudi ledene dobe.

Klasifikacija[uredi | uredi kodo]

Nekaj vrst nosorogov je izumrlo v geološko nedavnih časih, v Aziji je od oligocena do miocena (pred 35-15 milijoni let) živel orjaški nosorog kakor tudi gosto dlakav volnati nosorog iz Evrazije.

Nosorog naslikan na rimskem mozaiku v Villa Romana del Casale, na arheološkem prizorišču blize Piazza Armerina na Siciliji, Italija

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]