Gaborone
| Gaborone | |
|---|---|
| mesto | |
 Od vrha: panoramski posnetek, kip Seretseja Khame, središče mesta, zračni posnetek |
|
| Vzdevek: Gabs, GC, Gabz, G-City | |
  Gaborone |
|
| Koordinati: 24°39′29″S 25°54′44″E / 24.65806°S 25.91222°EKoordinati: 24°39′29″S 25°54′44″E / 24.65806°S 25.91222°E | |
| Država |  Bocvana |
| Okrožje | Gaborone |
| Pod-okrožje | Gaborone |
| Ustanovljeno | 1964[1] |
| Poimenovano po | Kgosi Gaborone |
| Upravljanje | |
| • Vrsta | Mestni komite |
| • Telo | Gaboronski mestni svet |
| • Župan | Haskins Nkaigwa[2] |
| Površina[3] | |
| • mesto | 169 km2 |
| Nadmorska višina[4] | 983 m |
| Prebivalstvo (2011)[5] | |
| • mesto | 231.626 |
| • Gostota | 1.400 preb./km2 |
| • Metropolitansko obm. | 421.907 |
| Časovni pas | Srednjeafriški čas (UTC+2) |
| • Poletje (DST) | ne upošteva (UTC+2) |
| Geografska koda[6][7] | 3XX |
| ISO 3166 koda | BW-SE |
| Spletna stran | Mestni svet |
Gaborone je glavno mesto Bocvane in z 231.626 prebivalci (po popisu leta 2011[5]) največje naselje v državi. Je samostojno okrožje v administrativni delitvi države, hkrati pa tudi glavno mesto Jugovzhodnega okrožja, ki ga obdaja.[8] Lokalni prebivalci mu pravijo Gabs.[9]
Leži ob reki Notwane na jugovzhodu države, približno 15 km od meje z Republiko Južno Afriko,[10] ter na trasi železniške povezave med Južno Afriko in Zimbabvejem. Poleg železnice ga oskrbuje manjše mednarodno letališče. V mestu je sedež vlade in državne univerze ter več muzejev. Najpomembnejše gospodarske dejavnosti so izkopavanje mangana in azbesta ter obdelava diamantov.[11]
Mesto se je sprva imenovalo Gaberones, po poglavarju Kgosiju Gaboroneju, ki je na tem kraju ustanovil naselbino konec 19. stoletja. Kmalu po tistem jo je Cecil Rhodes izbral za mesto kolonialne utrdbe. V naslednjih desetletjih je Gaberones ostal razmeroma nepomembno administrativno središče, dokler ni bil zaradi strateške lege izbran za kraj novega glavnega mesta države, ki se je osamosvajala izpod britanske oblasti. V sedanji obliki je bilo mesto ustanovljeno leta 1964, naslednje leto je prevzelo vlogo administrativnega središča od bližnjega Mafikenga (danes v Južni Afriki) in bilo leta 1969 preimenovano v sedanje ime.[9]
Mednarodne povezave[uredi | uredi kodo]
Gaborone ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:
- Burbank, Kalifornija,
Združene države Amerike - Västerås,
Švedska - Žeijang (pokrajina),
Kitajska
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Parsons, Neil (19.8.1999). "Botswana History Page 7: Geography". Botswana History Pages. University of Botswana History Department. Pridobljeno dne 18.4.2013.
- ↑ Keoreng, Ephraim (5.10.2011). "New Gaborone Mayor seeks power to hire and fire". Mmegi Online 28 (148). Pridobljeno dne 18.4.2013.
- ↑ "BOTSWANA STATISTICAL YEAR BOOK 2010". Statistics Botswana. Gaborone: Central Statistics Office. december 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25.2.2012. Pridobljeno dne 25.2.2012.
- ↑ "Gaborone, Botswana Page". Falling Rain Genomics, Inc.
- ↑ 5,0 5,1 "The Population of Towns, Villages and Associated Localities". 2011 Population and Housing Census. Gaborone: Statistics Botswana. Junij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14 June 2012. Pridobljeno dne 14 June 2012.
- ↑ timeanddate.com
- ↑ Botswana Telecommunications Authority (11.9.2009). Botswana (country code +267). National Numbering Plans (International Telecommunication Union). Arhivirano iz prvotnega spletišča (DOC) dne 27.12.2009. Pridobljeno dne 27.12.2009.
- ↑ "Laws of Botswana". Ministrstvo za lokalno upravo Bocvane.
- ↑ 9,0 9,1 Njeru, Purity (2009). "History of Gaborone". Nairobi, Kenija: The African Executive. Pridobljeno dne 18.4.2013.
- ↑ Seth, Willie (2008). "Major urban centres". Botswana and Its People. Godfrey Mwakikagile. str. 44–46. ISBN 978-0-9814258-7-0.
- ↑ "Gaborone". The Columbia Encyclopedia. Columbia University Press. 2013.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Več gradiva o temi Gaborone v Wikimedijini zbirki
Gaborone - popotniški vodič v Wikipotovanju- Uradna spletna stran mestnega sveta
Več gradiva o temi 
