Pojdi na vsebino

Reka svetega Lovrenca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Reka svetega Lovrenca
Saint Lawrence River
Montréal-Est, Québec
Velika jezera/porečje sv. LovrencA
Etimologijasveti Lovrenc
Lokacija
DržavaKanada, ZDA
RegijeNew York, Vermont
Fizične lastnosti
IzvirOntarijsko jezero
 ⁃ lokacijaKingston, Ontario / Cape Vincent, New York
 ⁃ koordinati44°06′N 76°24′W / 44.100°N 76.400°W / 44.100; -76.400
 ⁃ nadm. višina74,7 m
IzlivZaliv svetega Lovrenca / Atlantski ocean
 ⁃ lokacija
Québec, Kanada
 ⁃ koordinati
49°30′N 64°30′W / 49.500°N 64.500°W / 49.500; -64.500
 ⁃ nadm. višina
0 m
Dolžina500 km brez estuarija. ok. 928 km, če je vključen (reka sv. Lovrencar–Ontarijsko jezero–Niagara–Eriejsko jezero–Detroit–jezero St. Clair–St. Clair–Huronsko jezero–reka St. Marys River–Gornje jezero–reka St. Louis–North: 3058 km)[1][2]
Površina porečja1.344.200 km2[3] (Pointe-des-Monts: 1.271.547,4 km2)[4]
Širina 
 ⁃ povprečje1-5 km[5]
Globina 
 ⁃ minimum2 m (Rečni odsek)[5]
 ⁃ maksimum60 m (Quebec (mesto))[5]
Pretok 
 ⁃ lokacijaPointe-des-Monts
 ⁃ povprečje(Obdobje: 1969–2023)17.600 m3/s[6]
 ⁃ minimum10.478 m3/s[6]
 ⁃ maksimum33.085 m3/s[6]
Pretok 
 ⁃ lokacijaTadoussac
 ⁃ povprečje(obdobje: 1962–1988)16.800 m3/s
Značilnosti porečja
ZaporedjeZaliv svetega Lovrenca
Rečni sistemreka sv. Lovrenca
Reka svetega Lovrenca v Montrealu

Reka svetega Lovrenca (angleško Saint Lawrence River, francosko Fleuve Saint-Laurent, izgovorjava [flœv sɛ̃ lɔʁɑ̃]) je velika mednarodna reka v srednjih zemljepisnih širinah Severne Amerike, ki povezuje Velika jezera s severnim Atlantskim oceanom. Njene vode tečejo v severovzhodni smeri od Ontarijskega jezera do zaliva sv. Lovrenca, pri čemer prečkajo provinci Ontario in Québec v Kanadi ter New York v Združenih državah Amerike. Del reke je meja med Kanado in ZDA.

Kot glavni odtok porečja Velikih jezer ima reka sv. Lovrenca drugi najvišji pretok med vsemi rekami v Severni Ameriki (za reko Misisipi) in 16. najvišji na svetu. Ustje znanstveniki pogosto navajajo kot največje na svetu. Med pomembne naravne znamenitosti reke in ustja spada 1864 rečnih otokov Tisoč otokov, ogroženih kitov Morski park Saguenay–sv. Lovrenc in rezervat apnenčastih monolitov Minganskega arhipelaga.

Reka sv. Lovrenca, ki je bila dolgo prometna pot za domorodna ljudstva, je igrala ključno vlogo v zgodovini Kanade in pri razvoju mest, kot sta Montréal in Quebec. Reka ostaja pomembna ladijska pot kot hrbtenica morske poti sv. Lovrenca, sistema zapornic in kanalov, ki omogoča svetovnemu pomorskemu prometu dostop do celinskih pristanišč plovne poti Velikih jezer.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Reka je v preteklosti dobila različna imena lokalnih Prvih narodov. Od 16. stoletja naprej so francoski raziskovalci obiskali območje današnje Kanade in reki dali imena, kot sta Grand fleuve de Hochelaga in Grande rivière du Canada, kjer sta fleuve (reka, ki se izliva v morje) in rivière dve francoski besedi.

Sedanje ime reke se uporablja od leta 1604, ko jo je na zemljevidu zabeležil Samuel de Champlain.[7] Champlain se je v svojih spisih odločil za imeni Grande riviere de sainct Laurens in Fleuve sainct Laurens, s čimer je nadomestil prejšnja imena. V sodobni francoščini se ime prevaja kot fleuve Saint-Laurent. Ime Saint-Laurent (sveti Lovrenc) je za istoimenski zaliv prvotno uporabil Jacques Cartier ob svojem prihodu v regijo na praznik svetega Lovrenca 10. avgusta leta 1535.

Staroselci uporabljajo naslednja imena:

  • Innu-aimun, jezik Nitassinana, ga imenuje Wepistukujaw Sipo/Wepìstùkwiyaht sīpu.[8]
  • Abenaki jo imenujejo Moliantegok/Moliantekw ('reka Montréal'), Kchitegw/Ktsitekw/Gicitegw ('velika reka') ali Oss8genaizibo/Ws8genaisibo/Wsogenaisibo ('reka Algonquinov').
  • v jeziku Mohawk je Roiatatokenti, Raoteniateara, Ken’tarókwen[9] ali Kaniatarowanénhne.[10]
  • Prebivalci Tuscarore jo imenujejo Kahnawáˀkye ali Kaniatarowanenneh ('Veliki vodni tok').[11]
  • Prebivalci Algonkina jo imenujejo »Sprehajalna pot« ali Magtogoek[12] ali Kitcikanii sipi, »Velika vodna reka«.[8][13]
  • Narod Wendat jo imenuje Lada8anna ali Laooendaooena'.
  • Atikamekw iz Nitaskinana jo imenujejo Micta sipi ('Ogromna reka').

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Čolni na regati Transat Québec–Saint-Malo na reki sv. Lovrenca leta 2000
Spomininski križ, ki ga je 7. oktobra 1535 v Trois-Rivièresu postavil Jacques-Cartier
Champlainovo jezero

Morsko vreme

[uredi | uredi kodo]

Pozimi decembra začne reka sv. Lovrenca med Montréalom in mestom Québec zamrzovati. Prevladujoči vetrovi in ​​tokovi potiskajo ta led proti estuariju, konec decembra doseže vzhodno od Les Méchins. Led prekriva celoten zaliv sv. Lovrenca januarja in februarja.

Led pomaga pri navigaciji, saj preprečuje nastanek valov in s tem pršenje, ter preprečuje zaledenitev ladij.[14]

Porečje

[uredi | uredi kodo]

Z izsušitvijo Champlainskega jezera zaradi dviga celine od zadnjega ledeniškega maksimuma je nastala reka sv. Lovrenca. Champlainovo jezero je obstajalo od pred približno 13.000 do pred približno 10.000 leti in se je v tem času nenehno krčilo, kar se nadaljuje še danes.[15][16] Izvir reke sv. Lovrenca blizu Ontariskega jezera, je dom Tisoč otokov.[17]

Danes reka sv. Lovrenca izvira ob izlivu Ontarijskega jezera in teče ob rtu Vincent, Gananoque, Clayton, zalivu Alexandria, Brockville, Morristown, Ogdensburg, Massena, Cornwall, Montréal, Trois-Rivières in Quebec (mesto), preden se izliva v zaliv sv. Lovrenca, ki ga pogosto imenujejo največji estuarij na svetu.[18] Estuarij se začne na vzhodni konici otoka Île d'Orléans, tik dolvodno od mesta Quebec. Plimovanje se pojavi blizu mesta Quebec.[19] [20]

Reka sv. Lovrenca teče od najbolj oddaljenega izvira do ustja 3058 kilometrov in od izliva iz Ontarijskega jezera 1197 km. Te številke vključujejo estuarij; brez estuarija je dolžina od jezera Ontario približno 500 km. Najbolj oddaljen izvir je reka North v gorovju Mesabi pri Hibbingu v Minnesoti. Njeno porečje, ki vključuje Velika jezera, največji sistem sladkovodnih jezer na svetu, meri 1.344.200 kvadratnih kilometrov, od tega je 839.200 km² v Kanadi in 505.000 km² v Združenih državah Amerike. Porečje pokriva dele Ontaria in Quebeca v Kanadi, dele Minnesote, Wisconsina, Illinoisa, Indiane, Ohia, Pensilvanije, New Yorka, Vermonta in skoraj celotno zvezno državo Michigan v Združenih državah Amerike. Povprečni pretok pod reko Saguenay je 16.800 kubičnih metrov na sekundo. V mestu Quebec je 12.101 m3/s. Povprečni pretok pri izviru reke, odtoku jezera Ontario, je 7410 m3/s.

Reka sv. Lovrenca vključuje jezero Saint Francis pri Salaberry-de-Valleyfield, jezero Saint-Louis južno od Montreala in jezero Saint Pierre vzhodno od Montreala. Obsega štiri arhipelage: verigo Tisoč otokov blizu zaliva Alexandria v New Yorku in Kingstonu v Ontariu; arhipelag Hochelaga, vključno z otokom Montreal in otokom Île Jésus (Laval); arhipelag jezera St. Pierre (ki ga je UNESCO leta 2000 uvrstil med biosferne rezervate)[21] in manjši arhipelag Mingan. Med drugimi otoki sta Île d'Orléans blizu mesta Quebec in otok Anticosti severno od reke Gaspé. Je druga najdaljša reka v Kanadi.

Jezero Champlain in reke Ottawa, Richelieu, Saint-Maurice, Saint-François, Chaudière in Saguenay se izlivajo v reko sv. Lovrenca.

Reka sv. Lovrenca leži v seizmično aktivnem območju, kjer naj bi se ponovna aktivacija prelomov dogajala vzdolž poznoproterozojskih do zgodnjepaleozojskih normalnih prelomov, povezanih z odprtjem oceana Iapetus. Prelomi na tem območju so povezani z razpokami in sestavljajo prelomni sistem Saint Lawrence.

Po podatkih Geološkega zavoda Združenih držav Amerike je dolina sv. Lovrenca fiziografska provinca večjega apalaškega območja, ki vsebuje tudi odsek Champlain.[22] Vendar pa v Kanadi, kjer je večina doline, velja za del ločene fiziografske enote nižavja sv. Lovrencs in ne za del Apalaškega gorovja.[23]

Izviri

[uredi | uredi kodo]

Izvir reke North v gorovju Mesabi v Minnesoti (jezero Seven Beaver) velja za izvir reke sv. Lovrenca. Ker prečka toliko jezer, vodni sistem pogosto spreminja ime. Od izvira do ustja so imena:

Reka sv. Lovrenca teče tudi skozi jezero Saint-Louis in jezero Saint-Pierre v Quebecu.

Pogled navzdol: Québec (levo), reka sv. Lovrenca, Île d'Orléans (na sredini), Lévis (desno), Laurencijsko gorovje (v ozadju).

Biotska raznovrstnost

[uredi | uredi kodo]

Raznolikost reke sv. Lovrenca vključuje:[26]

  • 19 vrst morskih sesalcev
  • Več kot 230 vrst ptic
  • Skoraj 35 vrst dvoživk in plazilcev
  • 200 vrst sladkovodnih in slanovodnih rib (vključno z 19 morskimi psi in skati)
  • 2200 nevretenčarjev v estuariju in njegovem zalivu (gobe, meduze, korale, raki itd.)
  • Skoraj 2000 vaskularnih rastlin[27]

Morski sesalci

[uredi | uredi kodo]
Brazdasti kit pri Tadoussacu

Veliki morski sesalci potujejo po vseh morjih Zemlje, raziskave in opazovanja teh velikanov pa skrbijo ribiče in ladjarsko industrijo, vzbujajo fascinacijo in veliko zanimanje laikov ter so predmet neskončnih študij znanstvenikov iz Quebeca, Kanade in po vsem svetu.[28][29]

Trinajst vrst kitov pogosto živi v vodah estuarija in zaliva sv. Lovrenca:[30]

  1. Severni račji kit (Hyperoodon ampullatus)
  2. Beluga (Delphinapterus leucas)
  3. Kit glavač
  4. Atlantski pisani delfin (Leucopleurus acutus)
  5. Belokljuni pisani delfin (Lagenorhynchus albirostris)
  6. Orka
  7. Dolgoruta mrka pliskavka (Globicephala melas)
  8. Pristaniška pliskavka (Phocoena phocoena)
  9. Biskajski kit (Eubalaena glacialis)
  10. Ščukasti kit (Balaenoptera acutorostrata)
  11. Sinji kit
  12. Kit grbavec
  13. Brazdasti kit

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Reprodukcija zemljevida iz leta 1543, ki prikazuje Cartierjeva odkritja (ok. 1909)
Baskovska naselja in najdišča iz 16. in 17. stoletja
Akvarel (ok. 1792) Elizabeth Simcoe, ki prikazuje ovinek reke sv. Lovrenca v Quebecu

Prvi narodi

[uredi | uredi kodo]

Reka, ki teče skozi številna avtohtona ozemlja in meji nanje, je bila glavna prometna pot za številna ljudstva. Reka se začne v Dawnlandu v zalivu sv. Lovrenca in na jugu meji na Mi'kma'ki[31] (kar je danes znano kot Canadian Maritimes), na severu pa na Nitassinan, nacionalno ozemlje ljudstva Inu.[32] Na južni obali onkraj okrožja Mi'kmaw v Gespe'gewa'kiju reka teče mimo Wolastokuka (domovina Maliseetov), ​​Pαnawαhpskewahkija (domovina Penobskotov) in Ndakinne (domovina Abenakijev).[33] Reka nato teče skozi nekdanjo deželo Irokezov svetega Lovrenca in nato skozi tri od šestih domovin Haudenosauneejev: Mohawke ali Kanienʼkehá꞉ka, Oneide ali Onyota'a:ka in Onondage ali Onöñda'gaga'.

V začetku 17. stoletja se je narod Wendat preselil iz svoje prvotne dežele Huronia v območje, ki je danes znano kot Nionwentsïo s središčem okoli Wendakeja.[34][35] Nionwentsïo zaseda severni in južni breg reke, prekrivajoč se z Nitassinanom in bolj zahodnimi državami Wabanaki ali Dawnland. Na severni obali je ozemeljska domovina Atikamekw, Nitaskinan, gorvodno pa so daljni deli Anishinaabewakija, natančneje domovini narodov Algonquin in Mississauga.

Evropska raziskovanja

[uredi | uredi kodo]

Vikingi so v 11. stoletju raziskovali zaliv sv. Lovrenca, sledili pa so jim evropski pomorščaki iz 15. in zgodnjega 16. stoletja, kot sta John Cabot ter brata Gaspar in Miguel Corte-Real. Prvi evropski raziskovalec, za katerega je znano, da je plul po sami reki sv. Lovrenca, je bil Jacques Cartier. Takrat so deželo ob reki, opisano kot »približno dve ligi dolga gora, visoka kot kup pšenice«, naseljevali Irokezi iz sv. Lovrenca. Med Cartierjevim drugim potovanjem leta 1535 ga je, ker je Cartier prispel v estuarij na praznik svetega Lovrenca, 10. avgusta, poimenoval Zaliv svetega Lovrenca.[36][37]

Reka sv. Lovrenca je danes delno znotraj ZDA in je kot taka šesto najstarejše ohranjeno evropsko krajevno ime v tej državi.[38]

Zgodnji kolonisti

[uredi | uredi kodo]

Najstarejši redni Evropejci na tem območju so bili Baski, ki so od začetka 16. stoletja prihajali v zaliv in reko sv. Lovrenca v iskanju kitov. Baskovski kitolovci in ribiči so trgovali z ameriškimi staroselci in ustanavljali naselja, za seboj pa pustili sledi po vsej obali vzhodne Kanade in globoko v reki sv. Lovrenca. Baskovska trgovska in ribiška dejavnost je dosegla vrhunec pred katastrofo Armade Invencible (1588), ko je baskovsko kitolovsko floto zaplenil španski kralj Filip II. Sprva španski poraz ni prizadel kitolovskih galeon iz Labourda.

Do začetka 17. stoletja so Francozi uporabljali ime Rivière du Canada za označevanje reke sv. Lovrenca gorvodno do Montréala in reke Ottawe za Montréalom. Reka sv. Lovrenca je služila kot glavna pot za evropsko raziskovanje severnoameriške notranjosti, ki jo je prvi odprl francoski raziskovalec Samuel de Champlain.

Kolonialni nadzor

[uredi | uredi kodo]

Nadzor nad reko je bil ključnega pomena za britansko strategijo zavzetja Nove Francije v sedemletni vojni. Potem ko so leta 1758 zavzeli Louisbourg, so Britanci naslednje leto s pomočjo kart, ki jih je sestavil James Cook, odpluli do Québeca. Britanske čete so bile prepeljane po reki St. Lawrence, da bi napadle mesto z zahoda, kar so uspešno storile v bitki pri Abrahamovih ravnicah. Britanci so reko ponovno uporabili za poraz francoskega obleganja Quebeca pod poveljstvom Chevalierja de Lévisa leta 1760.

Leta 1809 je John Molson s sodelavci zgradil in upravljal prvi parnik, ki je plul po reki sv. Lovrenca, le dve leti po Fultonovi parni plovbi po reki Hudson. Parnik Accommodation z desetimi potniki je svojo prvo plovbo iz Montréala v Québec opravil v 66 urah, od tega 30 ur na sidru. Imel je kobilico dolgo 23,7 m in skupno dolžino 24,7 m. Cena vozovnice je bila osem dolarjev proti toku in devet dolarjev navzdol. Tistega leta je imela privezov za dvajset potnikov.[39] V desetletju je bila na voljo dnevna linija na zelo sporni poti Montreal-Quebec.[40]

Zaradi praktično neprehodnih brzic Lachine je bila reka sv. Lovrenca nekoč neprekinjeno plovna le do Montréala. Prekop Lachine, odprt leta 1825, je bil prvi, ki je ladjam omogočil plovbo čez brzice. Obsežen sistem prekopov in zapornic, znan kot morska pot sv. Lovrenca, sta 26. junija 1959 uradno odprla Elizabeta II. Britanska (ki je predstavljala Kanado) in predsednik Dwight D. Eisenhower (ki je predstavljal Združene države Amerike). Morska pot (vključno s prekopom Welland) zdaj omogoča oceanskim plovilom plovbo vse do Gornjega jezera.[41]

Sodobna Kanada

[uredi | uredi kodo]

Ob reki sv. Lovrenca in njenih pritokih so desetletja delovala podjetja Alcoa, Reynolds Metals Company in General Motors (GM) Central Foundry. Tovarna Alcoa se je odprla leta 1903, Reynolds in GM pa sta začela obratovati konec 1950-ih. Ti obrati so v reko sv. Lovrenca in okolico sproščali strupene snovi, vključno s PCB-ji, PAH-ji, cianidom, fluoridom in dioksini.

Med drugo svetovno vojno je bitka za sv. Lovrenca vključevala podmorniške in protipodmorniške akcije po spodnjem toku reke in celotnem zalivu, prelivu Belle Isle in Cabot od maja do oktobra 1942, septembra 1943 ter ponovno oktobra in novembra 1944. V tem času so nemške podmornice potopile več trgovskih ladij in tri kanadske vojne ladje.

V poznih 1970-ih je bila reka predmet uspešne ekološke kampanje (imenovane Rešimo reko), ki je bila prvotno odgovor na načrtovani razvoj Inženirskega korpusa ameriške vojske. Kampanjo je med drugim organiziral Abbie Hoffman.[42]

V popularni kulturi

[uredi | uredi kodo]
Veliki sprejem s kanuji za valižanskega princa na ladji St. Lawrence, 1860
  • Gatien Lapointe, Ode au Saint-Laurent, Éditions du Jour, Montréal, 1963, Paradis, A. (1963), poročilo, 3 strani.[43]
  • Reka je bila prizorišče kanadske televizijske dramske serije Seaway.
  • Je soimenjakinja Saint-Laurent Heralda.
  • Leta 1980 je Jacques Cousteau posnel filma Cries from the Deep in St. Lawrence: Stairway to the Sea.[44]
  • Kanadski animirani kratki film The Mighty River iz leta 1993 je govoril o reki.
  • Roman in film Black Robe se dogajata predvsem na reki sv. Lovrenca v 17. stoletju.
  • Otroška knjiga Paddle-to-the-Sea iz leta 1941 in film Paddle to the Sea govorita o plovbi skozi reko sv. Lovrenca.
  • Reka sv. Lovrenca je omenjena v enodelni trilogiji Canadian Railroad iz leta 1967, ki jo je napisal Gordon Lightfoot.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »St. Lawrence River and Seaway«.
  2. ↑ »St. Lawrence River«.
  3. ↑ »Rivers«. Atlas of Canada. Natural Resources Canada. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2013.
  4. ↑ »St Lawrence-Great Lakes«.
  5. 1 2 3 »The St. Lawrence«.
  6. 1 2 3 »Physical oceanographic conditions in the Gulf of St. Lawrence during 2023«. Julij 2002.
  7. ↑ »Fleuve Saint-Laurent«. Commission de toponymie Québec. Gouvernement du Québec. Pridobljeno 28. decembra 2021.
  8. 1 2 Lozier, Jean-François (2018). Flesh Reborn: The Saint Lawrence Valley Mission Settlements through the Seventeenth Century. Montréal: McGill-Queens University Press. str. 306. ISBN 9780773553989. Pridobljeno 28. decembra 2021.
  9. ↑ Doolittle, Benjamin (25. avgust 2016). »St. Lawrence (Upper river)«. Kanienʼkéha Dictionary. Pridobljeno 28. decembra 2021.[mrtva povezava]
  10. ↑ Doolittle, Benjamin (25. avgust 2016). »St. Lawrence, USA & CA«. Kanienʼkéha Dictionary. Pridobljeno 28. decembra 2021.[mrtva povezava]
  11. ↑ Rudes, B. Tuscarora English Dictionary Toronto: University of Toronto Press, 1999
  12. ↑ Toussaint, Jean-Patrick. »Il était une fois un fleuve... et nous«. Agence Science-Presse (v francoščini). Pridobljeno 28. decembra 2021.
  13. ↑ Cuoq, Jean André (1886). Lexique de la langue algonquine (v francoščini). Montréal: J. Chapleau. Pridobljeno 28. decembra 2021.
  14. ↑ Guy O'Bonsawin (3. april 2013). »The secrets of the Saint-Laurent, marine weather guide« (PDF) (v francoščini). Environnement Canada. str. 89, 90 of 100. Pridobljeno 15. oktobra 2024. If you consider that both water and air masses literally hug the ground and follow all its contours and surfaces, it's easy to understand just how much variety there can be in wind and sea conditions.
  15. ↑ Lake Champlain Basin Atlas: Geology Page Arhivirano 20 July 2008 na Wayback Machine.
  16. ↑ Miller, William J. (2015). Geology: The Science of the Earth's Crust (Illustrations). P. F. Collier & Son Company. str. 37. GGKEY:Y3TD08H3RAT.
  17. ↑ »St. Lawrence River Ecosystem«. Save The River! Thousand Islands - Clayton NY on the St. Lawrence River (v angleščini). Pridobljeno 9. februarja 2023.
  18. ↑ »Estuary - National Geographic Society«. nationalgeographic.org. Pridobljeno 16. avgusta 2022.
  19. ↑ Benke, Arthur C.; Cushing, Colbert E. (2005). Rivers of North America. Academic Press. str. 989–990. ISBN 978-0-12-088253-3.
  20. ↑ Dawson, Samuel Edward (Oktober 2007). The Saint Lawrence: Its Basin and Border-lands. Heritage Books. str. 36. ISBN 978-0-7884-2252-2. Pridobljeno 21. marca 2011.
  21. ↑ Lac Saint-Pierre et son archipel Arhivirano 2 April 2015 na Wayback Machine.. Pleinairalacarte.com (2008-11-07). Retrieved 2013-07-12.
  22. ↑ »Physiographic divisions of the conterminous U.S.«. U.S. Geological Survey. Pridobljeno 6. decembra 2007.
  23. ↑ »Physiographic Regions of Canada« (PDF). Natural Resources Canada. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 21. oktobra 2017. Pridobljeno 18. februarja 2017.
  24. ↑ »Saint Lawrence River and Seaway«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 7. septembra 2009.
  25. ↑ »Saint Lawrence«. MSN Encarta. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2008. Pridobljeno 7. septembra 2009.
  26. ↑ »The St. Lawrence, this great river that flows within us (David Suzuki Foundation)« (PDF). Wild nature in the heart of Quebec and America (v francoščini). Fondation David Suzuki. 7. junij 2023. Pridobljeno 1. septembra 2024. ... colossal reserve of resources natural and landscape matrix grandiose, the St. Lawrence is first and above all a source of life, a life astonishing diversity
  27. ↑ Frère Marie-Victorin (1935). »Flore laurentienne« (v francoščini). florelaurentienne.com. Pridobljeno 1. septembra 2024. inventory of natural vascular plant resources valley of the great Saint Lawrence River - Quebec
  28. ↑ »Saguenay–St. Lawrence Marine Park«. Government Quebec - Government of Canada. 2024. Pridobljeno 19. avgusta 2024. More than 2,200 species frequent these waters, including species at risk such as the beluga whale, the blue whale and the Barrow's goldeneye.
  29. ↑ »International Marine Mammal Project (IMMP)«. Earth Island Institute. 2024. Pridobljeno 19. avgusta 2024. We have achieved victories for marine mammals around the world and work to make the oceans safe for whales, dolphins and marine life.
  30. ↑ »The Species of the St. Lawrence«. Whales Online, magazine and encyclopedia. Group for Research and Education on Marine Mammals (GREMM). Julij 2024. Pridobljeno 10. avgusta 2024. The different species of seals and whales are all mammal species. © GREMM
  31. ↑ »Gespe'gewa'gi : Our District Territory«. Mi’gmawei Mawiomi Secretariat. Mi’gmawei Mawio’mi. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2023. Pridobljeno 28. decembra 2021.
  32. ↑ Nitassinan: The Innu Struggle to Reclaim Their Homeland, Douglas & McIntyre, December 1991, 240pp, by Marie Wadden, ISBN 978-1-55365-731-6, (book link) Arhivirano 2013-01-21 at Archive.is
  33. ↑ »Territories«. native-land.ca. Pridobljeno 28. decembra 2021.
  34. ↑ »Carte du Nionwentsïo«. Nation Huron-Wendat. Nation Huronne-Wendat. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2023. Pridobljeno 28. decembra 2021.
  35. ↑ Jaenen, Cornelius J. »Murray Treaty of Longueuil (1760)«. The Canadian Encyclopedia. Historica Canada. Pridobljeno 28. decembra 2021.
  36. ↑ Johnson, William Henry (20. maj 2007). French Pathfinders in North America. Pridobljeno 27. februarja 2011 – prek Project Gutenberg.
  37. ↑ Bideaux, Michel (1986). Jacques Cartier: Relations (v francoščini). Les Presses de l'Université de Montréal. str. 130–131. Pridobljeno 20. novembra 2021 – prek Bibliothèque et Archives nationales du Québec.
  38. ↑ Španska imena Florida, Dry Tortugas, Cape Canaveral, Apalači in Kalifornija so se pojavila prej ... Iz zapisov španskega zgodovinarja Antonia de Herrere y Tordesillasa, objavljenih leta 1601 -- Stewart, George (1945). Names on the Land: A Historical Account of Place-Naming in the United States. New York: Random House. str. 11–17, 29.
  39. ↑ Kevin C Griffin (2013). »St Lawrence Saga: The Clarke Steamship Story - Before Clarke Steamship« (PDF). str. 2 of 132. Pridobljeno 2. septembra 2024. The first steamship to operate on the St Lawrence River was John Molson's wooden paddle steamer Accommodation, built in Montreal in 1809.
  40. ↑ Denison 1955, str. 91
  41. ↑ »The St. Lawrence Seaway, a Vital Waterway«. Great Lakes St. Lawrence Seaway Development. The Great Lakes and St. Lawrence River Seaway System. 2024. Pridobljeno 30. avgusta 2024. Glede na posebno poročilo, ki ga je sestavila družba BMO Capital Markets, osem zveznih držav in dve provinci, ki mejijo na sistem Velikih jezer/St. Lawrence Seaway, ustvarjajo ogromen gospodarski vpliv v Severni Ameriki.
  42. ↑ »Save the River!«. 1. november 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2008. Pridobljeno 27. maja 2019.
  43. ↑ Andrée Paradis (1963). »Ode to the St, Lawrence, poetry« (PDF) (v francoščini). Editions du Jour, Montréal. Pridobljeno 12. septembra 2024. ..the River never took shape with so much truth in one of our poets.. Gatien Lapointe certainly wrote a very beautiful poem there you will have to listen to the song slowly.
  44. ↑ Ohayon, Albert (2009). »When Cousteau Came to Canada«. NFB.ca. National Film Board of Canada. Pridobljeno 25. oktobra 2009.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Reka_svetega_Lovrenca&oldid=6648571«