Eriejsko jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Eriejsko jezero
Satelitski posnetek 9. januarja 2014
Eriejsko jezero (temnomodro) na zemljevidu Velikih jezer
LegaSeverna Amerika
SkupinaVelika jezera
Koordinate42°15′00″N 80°59′59″W / 42.25°S 80.9997°Z / 42.25; -80.9997
Vrsta jezeraledeniško
Glavni dotokiDetroit
Glavni odtokiNiagara
Wellandov prekop
Države porečjaKanada
Združene države Amerike
Maks. dolžina388 km
Maks. širina92 km
Površina25.700 km²
Povp. globina19 m
Maks. globina64 m
Količina vode484 km³
Zadrževalni čas vode2,6 leta
Gladina (n.m.)173 m
Otoki24+
NaseljaBuffalo, New York
Erie, Pensilvanija
Toledo, Ohio
Cleveland, Ohio

Eriejsko jezero (angleško Lake Erie) je jezero iz skupine Velikih jezer v Severni Ameriki, ki leži na meji med Združenimi državami Amerike in Kanado. Je po prostornini najmanjše in najplitvejše od Velikih jezer, po površini pa je drugo najmanjše za Ontarijskim jezerom. Glavni pritok je reka Detroit, ki prinaša vodo iz Huronskega jezera, na vzhodni konici pa se izliva reka Niagara, ki teče proti severu v Ontarijsko jezero.

Termoelektrarna ob obali v kraju Avon Lake, Ohio

Zaradi majhne globine, ki v povprečju znaša le 19 metrov, se spomladi hitro segreje, pozimi pa zamrzne prej kot ostala Velika jezera. Predvsem južne obale so znane po rodovitni prsti, tu je razširjeno intenzivno kmetijstvo, ki ga spremlja gosta poselitev – v povodju je sedemnajst metropolitanskih območij s po več kot 50.000 prebivalci, od katerih je največje mesto Cleveland. Severni del pripada kanadski provinci Ontario, južnega pa si delijo ameriške zvezne države Michigan, Ohio, Pensilvanija in New York. Ima tudi ključen pomen kot transportna pot za surovine, ki jih predelujejo v industrijskih središčih tega dela regije. Neprehodne Niagarske slapove na reki Niagara so leta 1932 obšli z izgradnjo Wellandovega prekopa, skozi čigar zapornice lahko plujejo ladje razreda seawaymax. Zgodovinsko je pomemben tudi precej ožji Eriejski prekop, ki predstavlja povezavo z reko Hudson in prek nje z Atlantskim oceanom pri New Yorku.

Močno onesnaževanje iz kmetijskih in urbanih območij je že v 1950. letih vodilo do evtrofikacije in množičnega cvetenja voda, zaradi česar so v zadnjih desetletjih izvajali obsežne programe izboljšanja kakovosti vode in omejevanja onesnaževanja, ki so privedli do občutnega izboljšanja stanja, kljub temu pa še vedno občasno prihaja do množičnih pomorov rib in drugih težav.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Herschy, Reginald W. (2012). »Great Lakes, North America«. V Bengtsson, Lars; Herschy, Reginald W.; Fairbridge, Rhodes W. (ur.). Encyclopedia of Lakes and Reservoirs. Springer. str. 303–314. ISBN 978-1-4020-5616-1.
  • Great Lakes Shipping Study. U.S. Department of Homeland Security. 2014-01-13. http://www.portdetroit.com/wp-content/uploads/2015/02/Great-Lakes-Shipping-Study-Final.pdf. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]