Pojdi na vsebino

Notranja delta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Notranja delta je posebna rečna delta, ko reka preide skozi depresijo ali dolino ali konča v kotlini, iz katere ne izteka noben vodotok.

Notranja delta z lastnim odtokom

[uredi | uredi kodo]
Satelitska slika Oba

Na notranjo delto z odtekanjem vpliva vodotok. Ker ima zemljišče na območju zelo majhen naklon ali ga sploh ni, se voda pogosto razdeli na več manjših potokov, mrtvic, da bi se na najnižji točki vsi združili in se zadržali, dokler raven zbrane vode ne doseže najnižje točke izstopa iz nižine. Nato v nadaljevanju spet teče. Tako se oblikujejo vlažna območja z rednimi poplavami ali občasno nastane jezero.

Notranje delte s poplavnimi ravnicami in lastnim odtokom so:

Notranja delta z drugim odtokom

[uredi | uredi kodo]

Tip delte, kjer se reka ob vstopu na poplavno ravnico razdeli v različne rokave in se na koncu vsi rokavi združijo v drugi, večji reki.

Taka delta reke je Rio Purus, ki teče v Amazonko v Braziliji, Južna Amerika.

Kotlina, notranja delta brez odtoka

[uredi | uredi kodo]
Tipična regija v delti Okavango s kanali in jezeri, močvirji in otoki

Ta vrsta delte se ustvari, ko tok teče v kotlino ali depresijo in je običajno razdeljen v več krakov razliva do najnižje točke kotline brez odtoka, voda delno izhlapi ali delno ponikne. V takih oblikah reliefa, ko je nadmorska višina terena nad morsko gladino nižja od nadmorske višine okolice, se zbira voda iz enega ali več potokov in rek. Na tropskih območjih z deževnimi obdobji se na takih krajih ustvarjajo vlažna območja z rednim poplavljanjem. Zgodi se, da v takih bazenih nastanejo mokrišča in/ali ciklično ali trajno oblikovano jezero.

Nekatere kotline notranjih delt so:

Depresija, notranja delta brez odtoka

[uredi | uredi kodo]

Pri taki delti se tok razdeli na več krakov, ki nato vodijo do najnižje točke depresije brez odtekanja, kjer voda izhlapi ali ponikne. Pri tej obliki reliefa, ko je kotlina pod nivojem morske gladine in je poleg tega nižja kot okolica, se potok, reka ali več rek zberejo in ustvarijo predvsem v tropskih območjih z deževno dobo vlažna območja z rednimi poplavami. Poleg tega v teh depresijah lahko nastanejo mokrišča in/ali ciklično ali trajno jezero.

Depresiji brez odtekanja sta:

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Hansjörg Küster: Die Elbe: Landschaft und Geschichte. C.H.Beck 2007, ISBN 3406562094, S. 137 (eingeschränkte Online-Version (Google Books))
  2. Varnhorn, Beate (2006). Bertelsmann: das neue Universal Lexikon (v nemščini). wissenmedia Verlag. ISBN 978-3-577-10298-8.
  3. Hermann Remmert: Spezielle Ökologie: Terrestrische Systeme. Springer 1997, ISBN 3540582649, S. 216-217
  4. Niels Thevs: Ecology, Spatial Distribution, and Utilization of the Tugai Vegetation at the Middle Reaches of the Tarim, River Xinjiang, China. Cuvillier Verlag 2006, ISBN 3867274312, S. 13 (eingeschränkte Online-Version (Google Books))