Okavango

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Okavango
Okavango -
Izliv Rezervat Moremi, Bocvana
Države porečja Angola, Namibija, Bocvana
Dolžina 1.600 km
Povprečni pretok 41,800 m³/s
Površina porečja 530,000 Mm²


Okavango je reka, ki teče skozi Angolo, Namibijo in Bocvano ter predstavlja šesti največji rečni sistem v Južni Afriki, ki poteka v jugovzhodn smeri na dolžini 1.600 km. Začne se v Angoli, kjer je znana kot reka Cubango. Dalje na jug je del meje med Angolo in Namibijo, nato pa se razliva v Bocvani, kjer drenira rezervat Moremi Game Reserve.

Preden vstopi v Bocvano, preide reka čez štirimetrski padec po celotni širini 1,2 km, s serijo brzic, znanih kot Slapovi Popa, ki so vidni, ko je vodostaj med sušnim obdobjem nizek.[1]

Okavango izteka v endoreično kotlino in nima stika z morjem. Namesto tega se izliva v močvirje v puščava Kalahari, znano kot delta Okavanga ali aluvialna pahljača Okavanga. V deževnem obdobju obstaja odtok v reko Boteti, ki sezonsko odteka na slanišče Makgadikgadi, kjer v deževni sezoni tvori obširna mokrišča, na katerih se vsako poletje zbira na tisoče flamingov.[2] Del reke polni jezero Ngami. Območje Okavanga, znano po svoji divjadi, vsebuje rezervat Moremi Game Reserve v Bocvani.

V hladnejših obdobjih v zgodovini Zemlje je bilo območje Kalaharija ogromno jezero, znano kot jezero Makgadikgadi. V tem času je bila reka Okavango ena od največjih pritokov tega jezera.

Reka[uredi | uredi kodo]

Reka izvira kot Cubango (imenovana tudi Kubango) v centru Angole v visokogorju Bie in teče od tam v puščavi podobno notranjost Bocvane.

Teče skozi višavje južno do meje z Namibijo. Od tam se v svojem srednjem toku imenuje Okavango in približno 400 km poteka kot mejna reka med Angolo in Namibijo. Rundu, glavno mesto regije Kavango-vzhod, se nahaja na južnem bregu reke.

Tu prehaja v podolgovat, ozek Caprivijev pas v Namibiji. Kmalu za Andaro tvori s svojimi brzicami slapove Popa. Takoj pri Andari odda del svoje vode v kanal za hidroelektrarno, ki je bila zgrajena leta 1980 v okviru projekta Združenja za razvojno pomoč za oskrbo bolnišnice. Po tem doseže severozahodni del Bocvane. Tam rečna voda pronica v močvirje v (nadzemno) endoreične kotline Okavango, površine 15.000 km² in močvirno notranjo delto Okavango, ki leži na severovzhodu Kalaharija; velikost delte naraste v deževnem obdobju do 20.000 km². Tukaj leži rezervat Moremi Wildlife Reserve. V srednjem toku reke Okavango živijo krokodili in veliki povodni konji. Delta je znana po veliki biotski raznovrstnosti.

Glavni pritok je približno 1000 kilometrov dolga reka Cuito

Pretok[uredi | uredi kodo]

Zaradi sušnega vremena v zimskem času, voda Kubango-Okavanga in njenih pritokov svojo pot do delte običajno doseže z nekaj meseci zamude in sicer le takrat, ko visoka voda v deževni sezoni steče proti jugu. Zato se zgodi, da Okavango teče v svojem srednjem in spodnjem toku le kot potok, slab potoček ali celo kot vzvratni tok v svojih kotanjastih jezerih. Ko se začne deževno obdobje Okavango postane divji tok, ki zagotavlja njegovi močvirnati delti obilo vode. V letnem povprečju, zagotavlja približno 10 milijard kubičnih metrov vode na iztoku v delto.

Poplava[uredi | uredi kodo]

Med deževno sezono, Angola dobi trikrat več padavin kot Bocvana, pretok Okavanga se zelo poveča in odteka v odročno puščavi, kjer ustvarja veliko mokrišče.

Čeprav poletne padavine padejo v Angoli v januarju, potrebuje za potovanje prvih 1.000 km reka Okavango cel mesec. Potem traja še štiri mesece, da se prebije skozi rastline in številne kanalov do končnih 250 km Delte. Rezultat je poplava, ki je največja nekje med junijem in avgustom, v času suhih zimskih mesecev v Bocvani. Delta nabrekne do trikratne stalne velikosti, privablja živali od daleč naokoli in ustvarja eno največjih koncentracij prostoživečih živali v Afriki.

Na najširšem delu se velika poplava razteza 150 km od vzhoda do zahoda. Eden od dejavnikov, ki vodi k vedno spreminjajoči naravi Delte je ravnost površine. Če bi prerezali Delto na najširši točki bi ugotovili, da se višina spreminja v povprečju v navedenih 150 km manj kot 2 m, kar pomeni, da lahko že najmanjši nanos peska povzroči velike spremembe. [3]

V zelo mokrih letih, se del toka reke razprostira vzdolž reke Magweggana (pravzaprav severovzhodnega pritoka Okavango delte) in vstopa v reko Zambezi, mimo Kalaharija.

Povodje[uredi | uredi kodo]

Povodje reke Okavango obsega približno 721.258 km² [4].

Spor zaradi vode[uredi | uredi kodo]

Tako Namibija kot Bocvana imata izkušnje s sušo in posledica tega je zaskrbljenost zaradi morebitnega konflikta glede uporabe vode iz reke. Namibija je zgradila kanal, ki je dolg približno 300 km in je predlagala projekt za izgradnjo 250 km cevovoda za preusmeritev vode iz reke v Namibijo za namakanje.

Bocvana uporablja delto Okavango tako kot za prihodke od turizma kot vodni vir. Oddelek za vodne zadeve v Bocvani navaja, da se 97 % vode v reki izgubi zaradi izhlapevanja, tako da si država ne more privoščiti, da bi izgubili še dodatno vodo.

Namibija pa trdi, da bo preusmerila le pol odstotka toka reke in da je upravičen do vode, ki teče skozi njeno ozemlje. Za reševanje teh vprašanj so v letu 1994 Angola, Namibija in Bocvana podpisale sporazum, s katerim je bila ustanovljena stalna komisija Permanent Okavango River Basin Water Commission (OKACOM), ki svetuje tem trem državam, kako na najboljši načini izkoriščati vire reke Okavango.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Siyabona Africa Travel (Pty) Ltd, "Popa Falls | Okavango River | Botswana" webpage: TravelZA-PopaFalls
  2. ^ C. Michael Hogan (2008) Makgadikgadi, The Megalithic Portal, ed. A. Burnham [1]
  3. ^ http://blog.africabespoke.com/okavango-delta-part-2/ Okavango River Flooding
  4. ^ wayback=20050415193038, text=Details bei waterandnature.org, prevzeto 12. maja 2015

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]