Depresija (geologija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vodna kotanja je depresija, v kateri se zbira voda in je napajališče za živali
Deflacijska depresija 6,5 km južno od kraja Earth v Teksasu (1996)
Dolina smrti, 2005: endoreična kotlina Badwater z jezerom Badwater
Rdeče jezero (Hrvaška)

Depresija v geologiji je površinska oblika terena, kotlasto nizko ležeče območje, ki nima površinskega odtoka, ali nizko ležeče območje pod morsko gladino.[1] Poglobitve so lahko nastale zaradi različnih dejavnikov.

Nastale z erozijo:

  • deflacijska depresija je posledica erozije vetra navadno na delno poraščenih peščenih sipinah ali suhih tleh (kot je poglacialna puhlica); [2]
  • ledeniška dolina: depresijo je izklesala erozija ledenika;
  • rečna dolina: depresijo je izklesala rečna erozija;
  • pogrezanje: propad osnovne strukture, kot so vrtače, nastane na kraškem terenu;
  • korito je endoreična kotlina, ki vsebuje stalno ali sezonsko jezero, slano površino (slanišče) ali suho jezero ali kratkotrajna vodna telesa.

Nastale z razpadom:

  • kraško jezero: depresija nastane kot posledica propada kamnin, ki ležijo nad globeljo. To je pogost pojav na krasu (npr. Rdeče jezero, Hrvaška);
  • kotel (vodna luknja, jama): plitvo, s sedimentom napolnjeno vodno telo, ki nastane zaradi umikajočega ledenika v terminalski moreni ali umika poplavnih vod; [3]
  • termokras: zelo neenakomerna površina močvirnih kotanj in malih gričkov, oblikovanih kot posledica odtajanja permafrosta na arktičnih območjih in v manjšem obsegu na hribovitih območjih, kot so Himalaja in švicarske Alpe.

Nastale zaradi mehanskih vplivov:

  • udarni krater je depresija, nastala zaradi udarca, na primer meteorita.

Nastale s sedimentacijo:

  • sedimentni bazen: v sedimentologiji je območje gosto napolnjeno z usedlinami, v katerem masa usedlin povzroča posedek dna bazena. [2]

Nastale zaradi tektonike:

  • kotlina: geološka kotanja; kraj tektonskega upogiba prej povešenih plasti kot posledica izostazije (npr. havajsko korito) ali podrivanja (Osrednječilska dolina). Podolgovati strukturni bazeni so znani tudi kot sinklinale;
  • tektonski jarek ali razklana dolina: globoka, ozka in običajno linearna depresija ali kotlina, ustvarjena kot razpoka na območju pod napetostjo tektonskih sil (npr. vzhodnoafriški tektonski jarek);
  • pogreznjena kotlina je pogreznjen del Zemljinega površja zaradi tektonskega delovanja (na primer: območje Mrtvega morja);
  • oceanski jarek: globoka linearna depresija je na oceanskem dnu. Oceanski jarki so posledica subdukcije, ko se ena tektonska plošča podriva pod drugo (oceanska pod drugo oceansko ali kontinentalno skorjo);
  • kotlina, ki jo ustvari ledeni pokrov: površina zaradi teže ledenega pokrova postane poglacialni odboj, ko se led umakne (območje, ki meji na led, se lahko zniža in ustvari periferno depresijo).[4]

Nastale zaradi vulkanizma:

  • kaldera je vulkanska depresija in posledica propada po vulkanskem izbruhu; [5]
  • jamski krater je vulkanska depresija, manjša od kaldere, ki nastane zaradi ugreza, ali jama v talni površini, ki leži nad praznino;
  • maar je širok, nizek vulkanski krater ali depresija, nastala zaradi eksplozivnega izbruha s podtalnico, ki je prišla v stik z vročo lavo (freatomagmatični izbruh ali diatremska (vulkanska) eksplozija).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Geološki terminološki slovar, Založba ZRC, 2006, ISBN 10961-6568-84-1, ISBN 13978-961-6568-84-5
  2. ^ 2,0 2,1 "Dictionary of Geologic Terms – B". geotech.org. Pridobljeno dne 2006-08-25. 
  3. ^ "Dictionary of Geologic Terms – K". geotech.org. Pridobljeno dne 2006-08-26. 
  4. ^ "Glossary of Important Terms in Glacial Geology – Peripheral Depression". Montana State University. 1999. Pridobljeno dne 2006-08-25.  Cites American Geological Institute's Glossary of Geology (3rd edition, revised in 1987).
  5. ^ "Dictionary of Geologic Terms – C". geotech.org. Pridobljeno dne 2006-08-25.