Sir Darja
| Sir Darja Jaxartes | |
|---|---|
Sir Darja v Kizilordi v Kazahstanu | |
Povodje Aralskega jezera z mejami iz leta 2008. Porečje Sir Darje v rumenem in porečje Amu Darje v oranžnem. | |
![]() | |
| Domače ime | |
| Lokacija | |
| Country | Kirgizistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kazahstan |
| Večja mesta | Kujand, Taškent, Turkestan, Kizilorda, Bajkonur |
| Fizične značilnosti | |
| Izvir | Sotočje rek Narin in Kara Darja |
| • lokacija | Fergana, Uzbekistan |
| • koordinati | 40°54′03″N 71°45′27″E / 40.90083°N 71.75750°E |
| • nadm. višina | 400 m |
| Izliv | Aralsko jezero |
• lokacija | Kazali, Kazahstan |
• koordinati | 46°09′15″N 60°52′25″E / 46.15417°N 60.87361°E |
• nadm. višina | 42 m |
| Dolžina | 2256,25 km |
Površina porečja | 40.2760 km2 |
| Pretok | |
| ⁃ povprečje | 1180 m3/s[1] |
| ⁃ minimum | 170 m3/s |
| ⁃ maksimum | 3900 m3/s |
| Značilnosti porečja | |
| Pritoki | |
| • levi | Kara Darja |
| • desni | Narin, Čirčik, Aris, Sarisu |
| Zaščitena območja | |
Uradno ime | Spodnje Aralsko jezero in delta Sir Darje |
| Razglasitev | 2. februar 2012 |
| Referenčna št. | 2083[2] |
Sir Darja (perzijsko سيردريا, tadžiško Сирдарё, kazaško Сырдария, uzbeško Sirdaryo, arabsko سيحون) je reka v Srednji Aziji, včasih znana kot Jahartes ali Yaxartes iz starogrškega imena Ἰαξάρτης. Grško ime izhaja iz staroperzijskega imena Yakhsha Arta (dob. »Velika biserna reka«) po videzu reke. V srednjeveških islamskih spisih ima reka enotno ime Sayhoun (سيحون).
Ime
[uredi | uredi kodo]Ime Sir Darja je relativno novo. V zahodnih spisih, iz začetka 20. stoletja, je bila reka znana pod različnimi verzijami svojega imena iz stare grščine in se je imenovala po bitki pri reki Jahartes, ki je zaznamovala najsevernejšo mejo osvajanj Aleksandra Velikega. Grški zgodovinarji trdijo, da je tu v letu 329 pred našim štetjem je ustanovil mesto Alexandria Eschate (dobesedno "najdlje od Aleksandrije"), kot stalno naseljeno vojaško postojanko. Mesto se danes imenuje Khujand po mestu Cyropolis, ki ga je ustanovil Perzijski kralj Kir Veliki.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Reka nastane iz dveh gorskih rek, ki izvirata v Nebeškem gorovju (Tian Shan) v Kirgizistanu in vzhodnem Uzbekistanom. To sta reki Naryn in Kara Darja. Sir Darja teče od sotočja dalje okoli 2.212 km proti zahodu in severozahodu Uzbekistana skozi Fergansko dolino do jeza Kairakkum na meji s Tadžikistanom. Nekoliko nižji nivo vode v Uzbekistanu doseže Turansko nižavje in zavije proti severu čez mejo do Kazahstana. V slednji teče Sir Darja proti severozahodu in tvori severni rob puščave Kizilkum ter se na jugu Kazahstana izlije v Aralsko jezero. Porečje Sir Darje odmaka površino okoli 800.000 km², vendar le nekaj več kot 200.000 km² dejansko prispeva pomemben delež vode. Njen letni pretok je zelo skromen in znaša le polovico svoje sestre reke Amu Darje.
Ob svoji poti, Sir Darja namaka najbolj plodna bombažna polja v celotni Srednji Aziji, vključno z mesti, Kokand, Khujand, Kyzylorda in Turkestan.
Namakanju služi obsežen sistem kanalov, od katerih je bila velika večina zgrajena v 18. stoletju v uzbekistanskem kanatu Kokand. Velika širitev namakalnih kanalov v času Sovjetske zveze, za potrebe namakanja bombažnih polj, ima za posledico veliko ekološko škodo na območju reke, ki se osuši še preden pride do Aralskega jezera, kar se je prvič zgodilo leta 1980, po letu 1988 pa dokončno presuši. Jezero se je posledično skrčilo na majhen ostanek svoje bivše velikosti. Stanje okolja je praktično nemogoče sanirati.
Sir Darja je večkrat zajezena za namakanje in proizvodnjo energije. Največje umetno jezero je Kairakkum (tudi Kayrakum), ki obsega območje 520 km² in ima volumen4.160.000.000 km³ vode.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Daene C. McKinney. »Cooperative Management of Transboundary Water Resources in Central Asia« (PDF). Ce.utexas.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 7. februarja 2014.
- ↑ »Lesser Aral Sea and Delta of the Syrdarya River«. Ramsar Sites Information Service. Pridobljeno 25. aprila 2018.
