Jovsi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jovsi
Crex crex, Beachy Head 1.jpg
Kosec
Zemljevid prikazuje lokacijo Jovsi
Jovsi
Geografski položaj v Sloveniji
Lokacija Slovenija
Bližnje mesto Kapele
Koordinati 45°55′25″N 15°40′14″E / 45.92361°N 15.67056°E / 45.92361; 15.67056Koordinati: 45°55′25″N 15°40′14″E / 45.92361°N 15.67056°E / 45.92361; 15.67056
Površina 2 ha
Ustanovitev 1995
Močvirska kukavica

Jovsi so obsežna naravna ravnica razparceliranih mokrišč, ki se razprostirajo na površini okoli 4,5 km² med cesto Župelevec - Dobova, Kapelskimi goricami in reko Sotlo v občini Brežice. Ime izvira iz nemškega izraza Jauchsee (Gnojnično jezero).

Zaradi naravovarstvenega pomena je območje zaščiteno in sicer kot:

  • posebno varstveno območje - Območje Natura 2000 (Ur. l. RS št. 49/2001)
  • ekološko pomembno območje (Ur. l. RS št. 48/2004)
  • naravna vrednosta (Ur. l. RS št. 111/2004)
  • naravni spomenik (Ur. l. RS št. 58/1995)

Območje je tudi predlagano za Ramsarsko lokaliteto.

Živalstvo in rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Jovsi so naravoslovno bogato območje poplavnega in močvirnega sveta, ki ga odlikuje velika pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Tu gnezdi okoli 60 ptičjih vrst, o katerih so ornitologi zbrali veliko podatkov. Tu redno ali občasno prebiva nekaj evropsko pomembnih vrst: orel belorepec (Haliaeetus albicilla), zlatovranka (Coracias garrulus), črna štorklja (Ciconia nigra), bela štorklja (Ciconia ciconia), kozica (Gallingo gallingo), ter kosec (Crex crex) in črnočeli srakoper (Lanius minor), ki sta evropsko ogroženi vrsti. Številčne so: bičja trsnica (Acrocephalus schoenobaenus), prepelica (Sylvia communis) in kobiličar (Locustela nevia).

Regulirana rečica Šica in nekdanje rečne mrtvice so mrestišča več vrst dvoživk, metulj močvirski cekinček (Lycaena dispar) pa živi na obrežnih rastlinah.

Med 132 rastlinskimi vrstami so tudi nekatere zelo redke: navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum), močvirska kukavica (Orchis palustris), navadna vodna lečica (Wolffia arrhiza) in lasasti dristavec (Potamogeton trichoides).

Koščeva pot[uredi | uredi kodo]

Na območju Jovsov je urejena tudi Koščeva pot, dolga 1 km, ki vodi od Kapel do obrobja Jovsov. Označilo z informativnimi tablami in uredilo jo je Turistično društvo Kapele. V središču naselja je tudi informacijska soba s panoji in drugimi animacijami. Na koncu poti v Jovsih je tudi opazovalni stolp.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Zavod RS za varstvo narave, območna enota Novo mesto, Jovsi in Dobrava - biser narave Posavja, 2007

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]